Združenemu kraljestvu ni treba izbirati med svojimi zavezniki v Ameriki in Evropi, je v svojem najpomembnejšem govoru po julijskem prihodu laburistov na oblast dejal njihov vodja in premier Keir Starmer. V prvih petih mesecih vodenja vlade se je soočil z veliko več problemi, kot jih je pričakoval. Od orjaške, 26,5 milijarde evrov globoke luknje v javnih financah do avgustovskih velikih izgredov na Otoku, za katere krivi skrajno desnico, in do izida predsedniških volitev v ZDA, pred katerimi so laburisti stavili na demokratsko podpredsednico Kamalo Harris, ne pa na republikanskega kandidata Donalda Trumpa. Vrsta članov vlade, posebej zunanji minister David Lammy pa tudi Starmer, se mu je v preteklosti, ko so bili v opoziciji, zelo zamerila, ker so bili zelo kritični do njegovega odnosa do pravzaprav vsega. Lammy, na primer, ga je iz opozicijskih klopi razglasil za tirana in sovražnika žensk, neonacističnega simpatizerja in sociopata. Tudi Elon Musk, bodoči ameriški »predsednik v senci« (dokler ne pride do neizogibnega trka egov), je tako kritičen do Starmerjeve vlade, da njegova kritika zveni kot vmešavanje v britanske notranje zadeve.

Slovo Michela Barnierja in padec vlade Olafa Scholza sta za Starmerjevo vlado slabi novici.

Padec vlad Scholza in Barnierja slaba novica za London

Starmer je v govoru optimistično ocenil za lažno dilemo mnenje, da se mora Britanija odločiti med oddaljevanjem od ZDA ali od Evrope, svojih ključnih zaveznic. Pa čeprav tudi njega, tako kot druge evropske voditelje, skrbi Trumpova vrnitev v Belo hišo, posebej zaradi napovedanih dodatnih, 20-odstotnih carin na uvoz iz Evrope (Trump je sicer res namignil, da bo Velika Britanija izjema, a kdo ve …). Pa tudi glede bodoče podpore Ukrajini, saj Trump fantazira, da bo končal rusko vojno v Ukrajini v enem dnevu.

»V teh nevarnih časih je ideja, da se mora Britanija odločiti za Ameriko ali za Evropo, povsem napačna in jo povsem zavračam,« je dejal Starmer, preden je poudaril, da se Britanija nikoli ne bo odpovedala partnerstvu z ZDA in da bo okrepila vezi z Evropo. »Nacionalni interes zahteva, da sodelujemo z obema državama,« je dejal. Poudaril je, da je Trumpu, ko ga je ta »prijazno povabil na večerjo v svojo stolpnico v New Yorku«, zagotovil, da bo Britanija v prihodnjih letih »globlje kot kdaj prej vlagala v vezi z ameriškimi prijatelji«.

Evropi pa je sporočil, da bo »obnovil vezi z njo«. Obljubil je, da bo za bodoče generacije popravil nastalo škodo v odnosih z EU, ne da bi omenil razlog zanjo, kot da brexit ostaja prepovedana beseda. Pri zbliževanju z EU Starmer računa na veliko pomoč Francije, kjer pa je včeraj izgubljal ključnega zaveznika, premierja Michela Barnierja, ki je bil v preteklosti glavni evropski brexitski pogajalec. Slovo Barnierja je hud udarec za Starmerja, saj je imel z njim tesne odnose že med pogajanji o brexitu, ki mu je odločno nasprotoval in celo zahteval ponovitev referenduma o izstopu iz EU. Starmerjevemu obnavljanju odnosov z EU škoduje tudi padec vlade nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki se mu februarja na predčasnih volitvah obeta poraz.

V teh nevarnih časih je ideja, da se mora Britanija odločiti za Ameriko ali za Evropo, povsem napačna in jo popolnoma zavračam.

Keir Starmer, britanski premier

Težave pa so na obzorju

Starmer nima povsem prav, ko trdi, da se Britaniji ni treba odločiti med tesnejšimi odnosi z ZDA ali z EU. Pri kar nekaj zadevah bo v precepu. Bodoča pomoč Ukrajini zna biti po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo prva problematična odločitev, če bodo ZDA mir pogojevale z ukrajinskimi ozemeljskimi koncesijami. Potem: s kom bo Britanija potegnila, ko gre za prehranske standarde, ki so v ZDA veliko nižji kot v EU, Britanija pa si obupno želi trgovinski sporazum z ZDA? Nadalje sta Trump in Musk zelo kritična do regulacije, ki po njunem duši tehnološka družbena omrežja, kot je Muskov X, ki bi se v EU lahko soočil z globo zaradi spornih vsebin, ki jih ne more ali noče preprečiti.

Problem za Britanijo utegnejo postati tudi nakupi orožja. Trump menda namerava zahtevati od Evrope veliko večje nakupe ameriškega orožja, Britanija pa v okviru vnovičnega zbliževanja z Evropo načrtuje obrambni in varnostni pakt z EU. Trump je med kampanjo zahteval tudi povečanje obrambnih nakazil EU in Velike Britanije kot pogoj za nadaljevanje ameriške pomoči Ukrajini. Starmerjevo vnovično zbliževanje z EU utegne biti bolj zapleteno, kot je trdil v govoru.

Priporočamo