Na Hrvaškem bo leto 2024 supervolilno leto, saj bodo imeli evropske, parlamentarne in predsedniške volitve. Pred tem pa čaka parlament pomembna naloga. Ustavno sodišče je namreč februarja razveljavilo zakon o določitvi volilnih enot, ker je presodilo, da zaradi velikih razlik v številu volilcev med posameznimi volilnimi enotami prihaja do velikih razlik v teži in moči posameznega glasu. S tem zakon bistveno odstopa od načela enake volilne pravice. Zakon morajo spremeniti do 1. oktobra in zdaj je predmet velikih polemik med opozicijo in vladajočo stranko HDZ, ki zakon pripravlja sama.
Hrvati 140 poslancev sabora izvolijo v desetih volilnih enotah, v vsaki po 14. Razlike v številu volilcev med posameznimi enotami pa so zelo velike, med največjo in najmanjšo skoraj 100.000 volilcev ali več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da glasovi volilcev še zdaleč nimajo vsi enake teže. (Na Hrvaškem sicer obstajata še dve posebni volilni enoti, v katerih volijo osem poslancev narodnih manjšin in tri poslance med državljani v tujini.)
Konec aprila so opozicijski poslanski klubi v saboru pred koalicijske stranke s HDZ na čelu družno postavili pet zahtev. Med drugim želijo imenovanje strokovne skupine, ki bi pripravila zakon o določitvi volilnih enot pa tudi zakon o volitvah v sabor. Pri oblikovanju novih meja volilnih enot zahtevajo, da se v največji možni meri sledi obstoječim administrativnim mejam županij, mest in občin. Odbor sabora za ustavo, poslovnik in politično ureditev se bo danes izrekel o zahtevi opozicijskih strank, da se jim omogoči sodelovanje pri pripravi omenjenih zakonov.
Del Zagreba in jadranske obale v isti enoti
HDZ na drugi strani sama pripravlja nov zakon, enako kot je to storila leta 1999, ko je ustvarjala nenaravne volilne enote, da bi ozemeljsko združila čim več razpršenih volilcev, nagnjenih k HDZ, in si tako poskusila zagotoviti čim boljši volilni uspeh. Tako je na primer jugozahodni del Zagreba v popolnoma nenaravni 7. volilni enoti skupaj s celotno karlovško županijo in delom primorsko-goranske županije, vključno z Bakrom in Novim Vinodolskim na jadranski obali. V teh koncih je HDZ močna, medtem ko v Zagrebu redno izgublja.
Premier Andrej Plenković je prejšnji teden izjavil, da je med političnimi strankami opazil veliko razburjenja in da vsi govorijo, kot da bodo volitve jutri, čeprav bodo čez več kot leto dni. Napovedal je, da bodo spoštovali časovni okvir ustavnega sodišča za spremembe zakona in da bodo spremembe takšne, da bo za vsakim izvoljenim predstavnikom oziroma mandatom približno enako število volilcev. V praksi bi to lahko pomenilo tudi, da ne bodo na novo risali volilnih enot, temveč določili različno število poslancev glede na število volilcev v volilni enoti – ponekod bi izvolili več poslancev, drugod manj.
Slednje naravnim mejam županij, mest in občin
Strokovna in politična javnost imata vrsto svojih predlogov, od tega, da naj bo vsa država ena volilna enota, do zmanjšanja števila volilnih enot na pet ali šest. Vsem predlogom pa je skupno to, da volilne enote sledijo administrativno-upravnim mejam, kot to priporoča tudi beneška komisija, svetovalni organ Sveta Evrope pri ustavnih vprašanjih, in kot veleva dobra praksa razvitih demokracij.
Tudi hrvaški strokovnjak za ustavno pravo s pravne fakultete v Zagrebu Robert Podolnjak pravi, da večina poznavalcev zagovarja matematično spoštovanje enake volilne pravice in oblikovanje volilnih enot tako, da čim bolj sledijo upravni razdelitvi in naravnim mejam županij, mest in občin. Sam se zavzema za zmanjšanje števila volilnih enot in ustrezno povečanje števila izbranih poslancev v večjih enotah, a tudi za manjše število poslancev v saboru. Opozarja pa, da bo vladna časovnica pustila zelo malo časa za obravnavo drugih vidikov volilne zakonodaje, kot so ureditev seznama volilcev, odprava predvolilnega molka, povečanje števila preferenčnih glasov in druge volilne teme.
