Po podatkih nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI) so lani po svetu sodno usmrtili 883 ljudi, kar je največ po letu 2017. Toda pri tem AI ne upošteva več držav, kot so Kitajska, Severna Koreja in Vietnam, v katerih oblasti skrivajo ta podatek. »Ocenjujemo, da so na Kitajskem lani sodno usmrtil več tisoč ljudi. Nekaj takšnih usmrtitev objavijo v časopisih. Prave razsežnosti izvrševanja smrtne kazni pa poskušajo prikriti. Za Ujgure tako niti približno ne vemo, koliko so jih kitajske oblasti usmrtile,« je za radio Europe 1 dejala Anne Denis, ki je v AI odgovorna za boj proti smrtni kazni. Meni, da je »v avtoritarnih državah smrtna kazen sredstvo, s katerim oblast drži v strahu prebivalstvo«.
Teksas še naprej prvi v ZDA
Velika večina lani uradno zabeleženih sodnih usmrtitev je bila na Bližnjem vzhodu. V Iranu jih je bilo kar 576 (predlani 314), kar je dve tretjini vseh na svetu. V Savdski Arabiji jih je bilo 196 (predlani 65), od teh kar 81 v enem dnevu, kar je daleč največja množična usmrtitev v zadnjih letih, po uradnih navedbah za različne zločine. V Egiptu je bilo lani usmrtitev 24, kar je precej manj od 85 leta 2021, v Iraku 11, v Kuvajtu pa sedem.
Kar enajst izvršitev smrtne kazni zaradi tihotapljenja mamil ali dve na milijon prebivalcev pa je imel lani Singapur, ki je ena prvih držav po BDP na prebivalca in kjer so imeli nekoč pravo epidemijo zasvojenosti z mamili.
Med visoko razvitimi demokratičnimi državami je eno smrtno kazen lani izvršila Japonska, ZDA pa so z 18 na četrtem mestu na svetu. Leta 2021 jih je bilo v ZDA 11. »Zaradi pandemije so leta 2021 v ZDA odlašali z nekaj izvršitvami smrtne kazni. Te ni v 23 od 50 zveznih državah. Že vseskozi pa je po številu izvršitev prvi Teksas,« pravi Denisova.
Porast usmrtitev zaradi protestov proti iranskemu režimu
Večino uradno zabeleženih sodnih usmrtitev so torej lani izvršili v Iranu. To je deloma povezano z množičnimi demonstracijami proti režimu po 160 iranskih mestih, ki so izbruhnile lani septembra po smrti mlade ženske Mahse Amini v policijskem pridržanju in se potem nadaljevale. Denisova pojasnjuje: »V Iranu je bilo lani 44 odstotkov več sodnih usmrtitev kot leta 2021. Gre za obsodbe na smrt zaradi umorov in tihotapljenja drog vseh vrst, čeprav so pred dvema letoma oblasti obljubile, da ne bodo več izvajale smrtne kazni na podlagi zakonov o drogah. Iran je vsekakor na križišču trgovine z opijem, a tu so še sintetične droge. Malo manj kot polovica sodnih usmrtitev je bila zaradi umorov. Lani je v protestih umrlo nekaj varuhov revolucije in oblasti so za to včasih obdolžile nedolžno osebo, ki so jo imele na piki, jo aretirale, iz nje z mučenjem izsilile lažno priznanje na televiziji, jo obsodile in usmrtile.« Ravno te dni pred pravosodnim ministrstvom v Teheranu protestirajo ženske in otroci proti usmrtitvi treh mladeničev. Podobne proteste pred jetnišnico v Isfahanu je policija pred nekaj dnevi nasilno razgnala. Po podatkih Združenih narodov so letos v Iranu izvršili že 209 smrtnih obsodb.
Smrtno kazen so v zadnjih 50 letih sicer odpravili v več kot dveh tretjinah držav, lani v Kazahstanu, Sierri Leone, Zambiji, Zimbabveju, Ekvatorialni Gvineji in Papui Novi Gvineji. Smrtno kazen ima še 55 držav, lani pa jo je izvršilo 20 držav, za katere so dostopni podatki.
