Izrael je v dveh dneh izvedel napada v Bejrutu in v Teheranu, v torek na Fuada Šukra, glavnega svetovalca voditelja Hezbolaha Hasana Nasrale, in včeraj na političnega voditelja Hamasa Ismaila Hanijo. To je udarec prizadevanjem za premirje v Gazi, kjer se nadaljuje izraelsko pobijanje Palestincev. Mnogi se zdaj bojijo širitve in zaostritve vojne na Bližnjem vzhodu.
Hezbolah je sinoči potrdil Šukrovo smrt. Po poročanju iranskih medijev pa je v Teheranu Hanijo in njegovega varnostnika včeraj ob 2. uri zjutraj po lokalnem času ubil letalski izstrelek v posebni rezidenci za vojne veterane v Teheranu. Menda je šlo za napad izraelskega lovca. Pogreb bo jutri v Katarju, od koder je Hanija vodil Hamasov politbiro.
Atentat na 62-letnega Hanijo se je zgodil potem, ko se je sestal z vrhovnim vodjem Irana Alijem Hamenejem, potem pa objel novega predsednika države Masuda Pezeškiana ob njegovi prisegi v parlamentu, kjer je bil Hanija tudi prisoten. Najbrž je bila novica o likvidaciji političnega voditelja Hamasa šok za številne Irance, ko so včeraj zjutraj kupili časopise s fotografijo njegovega objema s Pezeškianom na naslovnici, obenem pa izvedeli, da je bil likvidiran.
Vrhovni vodja Irana Hamenej je takoj obtožil Izrael za napad in napovedal maščevanje: »Naša dolžnost je, da ga maščujemo.« Pred tem je podobno sporočilo poslal Hamas, ki se z Izraelom sicer že dolgo in neuspešno pogaja o premirju v Gazi in o osvoboditvi še okoli sto živih talcev.
Na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je Hamas trenutno bolj priljubljen kot v Gazi, čeprav ima tam glavno besedo Fatah, so različne palestinske skupine pozvale k splošni stavki in prišlo je do množičnih demonstracij. Tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki sicer velja za nasprotnika Hamasa, je umor Hanije ostro obsodil.
Izraelska vlada in vojska vsaj sprva nista prevzeli odgovornosti za smrt Hanije. Sta pa že 7. oktobra, po napadu Hamasa na Izrael, napovedali likvidacijo voditeljev Hamasa. Z več usmrtitvami iranskih jedrskih fizikov in sabotažami je Izrael že večkrat dokazal, da je sposoben tudi operacij v Iranu.
Proti širši vojni, a pripravljeni nanjo
Izraelski svet za nacionalno varnost je imel včeraj izredno zasedanje, da bi se pripravil na iranski in Hezbolahov odgovor na napada v Teheranu in Bejrutu. Obrambni minister Joav Galant je izjavil, da se želi Izrael izogniti hujši vojni, a je pripravljen na vse scenarije. Premier Benjamin Netanjahu pa je še vedno pod pritiskom javnosti, ki se hoče maščevati za smrt dvanajstih najstnikov na nogometnem igrišču na okupirani Golanski planoti, kamor je padla raketa. Izrael trdi, da Hezbolahova. Likvidacija Šukra, če je uspela, menda ne bo dovolj. Na drugi strani bi lahko Hezbolah, ki zanika krivdo za smrt najstnikov, odgovoril na napad v Bejrutu, morda z napadom na izraelsko mesto Haifa.
Iran in Hezbolah naj bi se sicer hotela izogniti hujši vojni. Ta je že grozila aprila, ko je Iran z več kot 300 brezpilotniki in raketami neposredno napadel Izrael, s čimer se je odzval na napad na iranski konzulat v Damasku, v katerem je umrlo več pripadnikov iranske revolucionarne garde, tudi njen general. Tedaj je Teheran vnaprej opozoril Izrael, da bo izvedel povračilni napad, s čimer so se izognili žrtvam, saj je Izrael s pomočjo ZDA in drugih držav v zraku sestrelil iranske projektile. Izrael je zatem odgovoril s simboličnim napadom na radarsko postajo, kar so v Teheranu prikrili.
ZDA: Ničesar nismo vedeli
Zdaj je vprašanje, ali bo Iran ravnal enako ali ostreje. Andrej Nastasin, tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva, je včeraj novinarjem dejal: »Regija je na robu svetovnega konflikta.« Moskva in Teheran obtožujeta Washington, da je odgovoren za likvidacijo Hanije, ker podpira Izrael. Drzno akcijo judovske države obsoja tudi Kitajska, ker bi lahko vodila do »nestabilnosti v regiji«. Na turškem zunanjem ministrstvu opozarjajo: »Če svet ne bo ustavil Izraela, se bo regija soočila z veliko večjimi konflikti.« Sicer je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan nedavno omenjal možnost nekakšnega posredovanja v Izraelu, da bi branil Palestince.
»Nič nismo vedeli o tej akciji in vanjo nismo vpleteni,« pa je o atentatu na Hanijo dejal ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki se še naprej zavzema za premirje v Gazi. V Iraku pa so proiranske milice napovedale napade na ameriška vojaška oporišča v tej državi in v Siriji. Napadle so jih že spomladi, a potem napade ustavile na zahtevo Teherana. Iran bi lahko proti Izraelu uporabil tudi šiitske milice v Libanonu, kjer je izjemno dobro oborožen Hezbolah, Iraku, Siriji in Jemnu.
