Truplo političnega voditelja islamističnega Hamasa Ismaila Hanije, ki je bil ubit v sredo zgodaj zjutraj v Teheranu, je v petek prispelo v Katar, kjer je v zadnjih letih vodil politbiro. Pokopali so ga na pokopališču na severu Dohe.
Iran in njegovi zavezniki medtem pripravljajo maščevanje. Tudi Hamas, ki je v petek pozval k »dnevu jeze«.
A če je umor Hanije na Zahodnem bregu, kjer nezakoniti judovski priseljenci izvajajo vse hujše samovoljno nasilje, izzval množične demonstracije, pa v Gazi Palestinci ravnodušno pravijo: »Pač, še ena smrt več.« Najbrž so tudi jezni, ker se zdaj govori o Haniji, Iranu in Hezbolahu, ne pa več o Gazi, kjer je situacija še naprej apokaliptična in brezupna. Ob tem genocidu nad Palestinci pa je povsem sprevrženo, da se je nedavno ob obisku svojih vojakov v Gazi izraelski premier Benjamin Netanjahu veselo nasmihal.
Smrt Ismaila Hanije ne bo pripomogla k miru
Hanija je imel glavno vlogo na posrednih pogajanjih z Izraelom o premirju v Gazi in osvoboditvi talcev, ki naj bi jih bilo živih še okoli sto. Katar, ki je poleg Egipta in ZDA glavni posrednik, se po atentatu nanj sprašuje, kako nadaljevati pogajanja, ko pa je ena stran pogajanj likvidirala glavnega pogajalca druge strani. Tudi Joe Biden, predsednik ZDA, meni, da smrt 61-letnega Hanije ne bo pripomogla k miru.
Po eni razlagi je Hanijo ubil izstrelek letala, po drugi pa tempirana bomba, ki je bila dva meseca skrita v rezidenci vojnih veteranov v Teheranu, v kateri je spal. V vsakem primeru je to velik udarec in sramota za iranski režim, saj je rezidenco varovala elitna revolucionarna garda. Sicer naj bi nek njen general nedavno prestopil na stran Izraela. Ponižanje za Irance je toliko večje, ker je do likvidacije pomembnega gosta prišlo nekaj ur za tem, ko se je udeležil zaprisege novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana. Poleg tega je proiranski Hanija sunitski Hamas povezoval s šiitskim Iranom, kar ni tako samoumevno.
Njegova smrt je uspeh za Netanjahuja, ki je po 7. oktobru obljubil smrt odgovornih za pokol 1200 Izraelcev, večinoma civilistov. Še vedno pa naj bi se nekje v množici beguncev ali v podzemnih predorih Gaze, ki so dolgi več sto kilometrov, skrival vojaški voditelj Hamasa in organizator oktobrskega pokola Jahja Sinvar, ki ima zadnjo besedo pri vseh odločitvah Hamasa. Izraelcem pa je menda 13. julija uspelo v Gazi ubiti drugega vojaškega poveljnika Hamasa Mohameda Deifa.
Netanjahu: Izrael je pripravljen na kakršenkoli scenarij
Hanija je umrl samo nekaj ur po izraelski likvidaciji vojaškega poveljnika Hezbolaha Fuada Šukra v Bejrutu, ki jo je Izrael priznal, likvidacije Hanije pa ne. Zaradi teh dveh atentatov bi lahko Iran in šiitske milice Libanona (Hezbolah), Sirije, Iraka in Jemna (Hutijci) na Izrael izvedli napade.
V četrtek je Netanjahu izjavil, da je Izrael pripravljen na kakršenkoli scenarij. Biden pa mu je po telefonu v primeru grožnje Irana in »terorističnih skupin, kot so Hamas, Hezbolah in Hutijci« zagotovil podporo ZDA.
Vsekakor se bo Iran kot sila v regiji moral, sicer nerad, odzvati. Menda si Netanjahu želi napada Irana in njegovih zaveznikov, hujšega kot aprila. Na ta način bi se Izrael izvlekel iz sedanje situacije, ko je tarča kritik celotne mednarodne skupnosti, ker ni nobene perspektive za konec vojne in pobijanja Palestincev v Gazi. Če bo namreč »teroristični« Iran zdaj zares napadel (čemur se bo zaradi svojega ugleda težko izognil), bo Izrael lahko računal na okrepitev ameriške podpore in drugih zahodnih držav, ki bi prenehale pritiskati na Izrael, naj ustavi vojno v Gazi. Netanjahu namreč po desetih mesecih še vedno ni dosegel vojnih ciljev, to so uničenje Hamasa, smrt Sinvarja in osvoboditev talcev.
Iran najbrž ne bo prepustil povračilnih napadov le svojim zaveznikom. Možno je, da bo prišlo do napada na Izraelce po svetu. V Franciji niso povečali le varovanja izraelskih športnikov, ampak tudi pol milijona francoskih državljanov judovskega rodu.
