V zadnjem letu smo bili priča številnim družbeno-političnim krizam, ki so med drugim ponovno razkrile dejstvo, da v obdobju globalnih in lokalnih kriz nesorazmerno trpijo ravno ženske, njihove pravice pa so vedno znova postavljene pod vprašaj. Tematski poudarek letošnjega indeksa je socialno pravičen prehod evropskega zelenega dogovora in njegove posledice za enakost spolov. 

Celotno poročilo si lahko preberete na tej povezavi ali ogledate na tej povezavi. 

Enakost spolov še vedno najbolj upoštevana na Švedskem, Slovenija na 12. mestu

Načelo enakosti spolov najbolj upoštevajo Švedska, Nizozemska in Danska, vendar pa lahko beležijo zdrs na nekaterih področjih. Po drugi strani pa so se Italija, Portugalska, Luksemburg in Malta v zadnjih letih precej izboljšale, čeprav še vedno ne dosegajo povprečja EU. Bistveno nižje od povprečja so Madžarska, Estonija, Češka, Poljska, Romunija in Slovaška, kar vodi do vse večjih razlik v primerjavi z EU. Slovenija je z 69,4 točke od 100 na 12. mestu v EU. 

»Z leti je EU dosegla napredek v smeri enakosti spolov. Zavedamo pa se tudi, da to ni dovolj in da so pridobitve krhke. Danes se enakosti spolov vse bolj približuje le Švedska z rezultatom nad 80 točk v indeksu. Švedska predstavlja le 2 odstotka prebivalstva EU. Vedno se bo našel izgovor, da bi delo na področju enakosti spolov dali prednost. Ne moremo dovoliti, da se to zgodi. Ukrepati moramo zdaj. Skupaj – na vseh ravneh. In zmage moramo slaviti. Ne glede na obseg. To je tisto, kar nas bo vodilo,« je poudarila Carlien Scheele, direktorica EIGE (Evropski inštitut za enakost spolov). 

Problem neplačanega skrbstvenega dela ostaja; trg dela še vedno segregiran, nekateri poklici so skoraj v celoti feminizirani

Podatki kažejo, da se vrzel med spoloma sicer zmanjšuje, kar pa ne pomeni, da so moški prevzeli večji del bremena skrbstvenega dela. Ženske so na tem področju namreč razbremenile tehnologije, storitve na domu in večja zaposlenost žensk. Strukturnih sprememb na tem področju ni, gre le za t. i. kozmetične popravke, ki na dolgi rok ne zadoščajo ali kot je pred kratkim povzela nedavna Nobelova nagrajenka Claudia Dale Goldin: »Nikoli ne bomo imeli enakosti spolov, dokler ne bomo imeli tudi enakosti parov«.   

Na področju trga dela je v EU sicer opazen manjši napredek, predvsem na področju prožnih oblik dela. Kljub omenjenemu pa je ta še vedno segregiran glede na spol, saj nekateri poklici ostajajo močno feminizirani, posledično pa tudi nižje ovrednoteni. 

Digitalni in zeleni prehod bosta v naslednjih letih ustvarila več novih delovnih mest, ki zahtevajo prekvalificiranje in izpopolnjevanje, saj se bodo zahteve na trgu dela spremenile. V poročilu izpostavljajo, da ženske ta proces niso dovolj vpletene, čeprav postopoma dohitevajo zahteve po delovnih mestih na področju znanstvene tehnologije, inženiringa in matematike (STEM), vendar je delež moških v poklicih v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu (EHW) še vedno izredno nizek. Zeleni prehod ne bo ustvaril zgolj povpraševanja po znanjih in znanjih STEM, temveč bomo priča tudi novim in številnih zahtevam v sektorju oskrbe, ki je močno feminiziran in kadrovsko podhranjen. 

Zaznati je manjši napredek v upravnih odborih podjetji

Letos se je prvič po desetletju povišalo število žensk v parlamentih in upravnih odborih, kjer je doseglo 33 odstotkov. Očitno je, da je zakonodaja, natančneje, zakonsko določene spolne kvote v osmih državah članicah EU, pripomogla k prebijanju steklenega stropa v podjetjih, saj je na vrhu več žensk. Direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih je bila sicer odobrena lansko leto. Na političnem področju ni zaslediti pomembnejših premikov. 

EU: Ženske v večji meri sprejemajo okolju prijazne odločitve

Leta 2022 je 31 odstotkov žensk v primerjavi s 23 odstotkov moških poročalo, da se redno izogibajo živalskim proizvodom. Približno 49 odstotkov žensk in 42 odstotkov moških je navedlo, da se redno izogibajo plastičnim izdelkom in izdelkom za enkratno uporabo. Več žensk kot moških je prav tako poročalo o redni izbiri okolju prijaznih možnosti pri gospodinjskih opravilih. Ugotovitve tudi kažejo, da nekoliko več žensk izbere prevoz z nizkimi emisijami ogljika, več pa se prav tako odloči za hojo ali javni prevoz.  

Slovenija: Korak nazaj na področju zdravja in dela; ženske imajo več težav s plačilom položnic za energijo; v nekaterih sektorjih so izrazito slabo zastopane

Slovenija je z 69,4 točke od 100 na 12. mestu v EU po indeksu enakosti spolov, kar pomeni, da za 0,8 točke zaostaja za EU. Neenakosti med spoloma so se izrazile predvsem na področju zdravja, napredek pa je bil zabeležen na področju znanja. Korak nazaj je opazen tudi na področju dela, kar lahko pripišemo hitrejšemu napredku drugih držav članic. 

Tematski poudarek letošnjega indeksa je socialno pravičen prehod evropskega zelenega dogovora in njegove posledice za enakost spolov. Raziskava je pokazala, da ženske ženske in moški v Sloveniji kažejo nižjo stopnjo odgovornosti za podnebne spremembe v primerjavi s svojimi kolegi v drugih državah članicah. V Sloveniji se je namreč leta 2018 čutilo manj odgovornih za zmanjševanje podnebnih sprememb manj žensk (48 %) in moških (49 %) od povprečja v EU (62 % oz. 61 %). Ženske v Sloveniji so sicer napram moškim bolj naklonjene temu, da izbirajo okolju prijazne možnosti. 

Ugotovitve prav tako kažejo, da so imele pri plačilu položnic za energijo v Sloveniji več težav ženske. Leta 2021 je Sloveniji 10 odstotkov žensk z nizko izobrazbo zamujalo pri plačilu komunalnih storitev v primerjavi s 15 odstotkov moških z nizko izobrazbo. S podobnimi težavami so se soočali tudi ženske in moški migranti, ki niso državljani EU, pri čemer je 12 odstotkov žensk in 9 odstotkov moških v tej kategoriji poročalo, da imajo zamude pri plačilu komunalnih storitev.

V slovenskem energetskem in prometnem sektorju ter pri odločanju so ženske še vedno slabše zastopane v primerjavi s povprečjem EU. Lansko leto so namreč predstavljale le 15 odstotkov delovne sile v energetskem sektorju v primerjali s povprečjem EU (24 odstotkov). Podobno velja tudi za prometni sektor, kjer predstavljajo 20 odstotkov delovne sile. Leta 2022 je bilo med odločevalci v parlamentarnih odborih, ki se osredotočajo na okolje in podnebne spremembe le 13 odstotkov žensk, povprečje EU pa znaša 30 odstotkov.