Najmanj 21 civilistov je bilo ubitih v nedeljo na tržnici mesta Senar na jugovzhodu Sudana. Šlo je za napad zloglasne milice z imenom Sile za hitro posredovanje (RSF). Vodi jo 48-letni general Mohamed Hamdan Daglo, bolj znan kot Hemeti. Med njim in 64-letnim generalom Abdelom Fatahom Al Burhanom, predsednikom države in poveljnikom redne vojske, se je aprila lani začela državljanska vojna, potem ko sta prej štiri leta skupaj vladala Sudanu. Gre za vprašanje, kdo bo imel oblast v tej državi, kdo se bo polastil naravnih bogastev in zemlje.

Zavračajo misijo ZN

Pripadniki milice RSF so že pred 20 leti zaradi svojih zločinov v Darfurju, na zahodu Sudana, postali znani kot džandžavidi. Pariški dnevnik Le Monde pa je v ponedeljek objavil posnetke, ki kažejo, da Hemetijeva vojska še naprej pobija prebivalce Darfurja, ki so tudi muslimani, a so temnopolti Afričani, medtem ko hočejo biti džandžavidi Arabci. Zaradi pokolov, posilstev in ropanja daje milica RSF vtis brutalne vojske plačancev, kar v veliki meri drži.

V Sudanu je bilo že več državljanskih vojn. Najhujša je bila v južnem delu (1983–2005), ki je leta 2011 postal neodvisen. A niti odcepitev temu območju ni prinesla miru.

 

Tudi tabor generala Burhana, ki se ima za legitimnega predsednika države, izvaja vojne zločine. Njegovo zunanje ministrstvo je konec tedna zavrnilo predlog posebne misije Združenih narodov za Sudan, da bi mednarodne sile zaščitile civiliste pred nasiljem obeh strani in zagotovile prihod humanitarne pomoč.

Svetovni mediji malo poročajo o sedanji vojni v Sudanu, ki je bolj smrtonosna in bolj uničevalna kot vojni v Gazi in Ukrajini. Po pisanju tednika Economist je bilo v 16 mesecih državljanske vojne v Sudanu ubitih morda že 150.000 ljudi. Deset milijonov ljudi ali petina prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove. Polja gorijo, živina je poklana in do konca leta bi zaradi lakote lahko umrlo 2,5 milijona ljudi, tudi zato, ker Hemetijev RSF ropa humanitarno pomoč, Burhanova vojska pa preprečuje njen prihod na območja pod nadzorom RSF. Majhni otroci umirajo od lakote tudi v begunskih taboriščih. Številni Sudanci preživijo tako, da jedo travo in listje. Sedemmilijonski Kartum, v katerem boji potekajo vse od aprila lani, je v ruševinah in brez pitne vode, kar velja tudi za številna druga mesta in vasi. Tri četrtine sudanskih bolnišnic je uničenih ali huje poškodovanih.

Oboroževanje kljub embargu

Gre za trenutno najhujšo humanitarno krizo na svetu. V Evropo pa prihaja vse več sudanskih beguncev. Vojni v Sudanu ni videti konca, ker obe strani prejemata orožje in strelivo iz tujine kljub embargu Združenih narodov. RSF ju dobi največ od Združenih arabskih emiratov. Hemetija podpirajo še libijski gospodar vojne Kalifa Haftar, Čad, Etiopija in Južni Sudan. Iran, Egipt in Turčija pomagajo Burhanu, Rusija pa menda kar obema stranema.

Zahodne države ne podpirajo nikogar, a se tudi dovolj ne trudijo za mir. ZDA pravijo, da imajo dovolj dela s Kitajsko, Gazo in Ukrajino. Tudi Kitajske, ki ima vpliv v Afriki, ta vojna ne zanima pretirano. Afriške in arabske države pa so se že naveličale dajati predloge za premirje, ki se jih potem nobena od strani ne drži. Varnostni svet ZN pa je blokiran zaradi sovražnosti med Zahodom in Rusijo.

A v interesu vsega sveta je mir v Sudanu, tudi zato, da bo plovba skozi Sueški prekop varna (Sudan enako kot Jemen leži ob Rdečem morju) in da ne bo na svetu še več beguncev. Najprej pa bi bilo treba omogočiti prihod hrane na območja, kjer ljudje umirajo od lakote. 

Priporočamo