Hrvaški državni urad za mlade in demografijo načrtuje subvencioniranje stanovanjskih najemnin za mlade, je v nedeljo poročala televizija RTL. Po neuradnih informacijah naj bi vlada ta ukrep sprejela že letos. Ukrep subvencioniranja nakupa nepremičnin medtem poteka že od 2017, a je po mnenju stroke še najmanj koristil državljanom.
»Mislim, da je skrb za mlajše prebivalstvo in reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja tisti bistveni ukrep, ki manjka na Hrvaškem,« je za RTL opozorila predsednica združenja za poslovanje z nepremičninami pri hrvaški gospodarski zbornici (HGK) Lana Mihaljinac Knežević. Ob tem je poudarila, da je na Hrvaškem kreditno sposobnih zelo malo ljudi, manjkajo pa sistemske rešitve za stanovanjsko problematiko.
Pod kakšnimi pogoji in v kakšnem znesku bo država subvencionirala stanovanjske najemnine, še ni znano.
Najemnina za garsonjero v središču Zagreba glede na trenutno ponudbo hrvaških nepremičninskih agencij znaša do 450 evrov, za enosobno stanovanje pa okoli 500 evrov. Dvosobna stanovanja, velika do 50 kvadratnih metrov, dosegajo cene od 550 do 750 evrov, cena najema za trisobno stanovanje, veliko okoli 60 kvadratnih metrov, pa se lahko povzpne do 900 evrov ali več.
Za mlade so poleg visokih najemnin že dolgo nedostopna tudi stanovanja za nakup, zato država mladim zadnjih šest let subvencionira nakup prve nepremičnine. Za subvencijo lahko zaprosijo državljani, mlajši od 45 let, vrednost subvencij pa se je skozi leta spreminjala.
Hrvati med letoma 2017 in 2019 vložili 9692 zahtevkov za subvencioniranje stanovanjskih kreditov
Subvencija na letošnjem razpisu, ki se bo zaključil 31. marca, znaša od 30 odstotkov za nakup stanovanja v najrazvitejših občinah do največ 51 odstotkov v najmanj razvitih občinah. Država plačevanje kredita subvencionira prva štiri leta, z možnostjo podaljšanja za dve leti.
Po podatkih raziskave o vplivu subvencioniranja stanovanjskih kreditov na trg nepremičnin na Hrvaškem, ki jo je leta 2021 objavila hrvaška centralna banka HNB, so državljani med letoma 2017 in 2019 vložili 9692 zahtevkov za subvencioniranje stanovanjskih kreditov. Od tega je država odobrila 9403 zahtevkov, kar je predstavljalo 12 odstotkov skupnega števila transakcij na trgu stanovanjskih nepremičnin.
Raziskava HNB je še pokazala, da so državne subvencije vplivale na dinamiko trgovanja z nepremičninami na Hrvaškem, posebno v mesecih, ko poteče rok za oddajo zahtevkov. Po ocenah stroke so subvencije tako na koncu najbolj koristile bankam, nepremičninskim agencijam in gradbenim podjetjem, medtem ko se državljani, ki subvencij ne koristijo ali pa imajo stanovanje v najemu, spopadajo z vse višjimi cenami.
Na Hrvaškem je sicer subvencionirana približno tretjina vseh stanovanjskih kreditov, tretjina subvencij pa se nanaša na nakup nepremičnine v Zagrebu.
