Finski sistemski operater električnega omrežja Fingrid je na božični dan ob 12.26 zaznal nepričakovano motnjo na podmorskem daljnovodu EstLink 2. Daljnovod med Finsko in Estonijo so morali nemudoma odklopiti iz omrežja, državi sta od takrat povezani le še prek polovico šibkejše povezave Estlink 1. »Možnosti sabotaže ne moremo izključiti, preiskujemo situacijo in bomo več informacij posredovali, ko bomo ugotovili vzrok,« je zatem sporočil operater.

Že čez nekaj ur se je potrdila domneva, da prekinitev ni bila posledica tehnične napake. Kabel je bil poškodovan namerno. V času incidenta se je v njegovi neposredni bližini nahajal stari tanker Eagle S. Registriran je na Cookovih otokih in v Baltskem morju prevaža rusko nafto.

Putinova flota v senci v Baltiku

Finska obalna straža je že v četrtek dohitela tanker, se vkrcala nanj in prevzela poveljstvo. Ladjo so preusmerili v finske vode, tožilstvo je sprožilo predkazenski postopek zaradi suma sabotaže. Tanker naj bi naklepno spustil sidro, da bi poškodoval električni daljnovod in štiri internetne povezave, ki so speljane ob njem. Ko je finska policija prosila posadko, naj dvigne sidro, se je dvignila samo sidrna veriga.

Ladja Eagle S je po prepričanju finske carinske uprave del tako imenovane flote v senci, s katero Rusija zaobide mednarodni naftni embargo. Te ladje so zastarele, tehnično nevarne in niso zavarovane, je sredi decembra opozoril norveški premier Jonas Gahr Store. Tedaj je 12 evropskih držav napovedalo boj zoper rusko floto tankerjev in drugih tovornih ladij v senci, ki prevažajo rusko nafto, vojaško blago ali žito, ukradeno v Ukrajini. Evropska komisija je tem ladjam že prej prepovedala vplutje v pristanišča na območju EU. »Moramo biti sposobni preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo ladje v ruski floti v senci,« je v četrtek na omrežju X sporočil finski predsednik Alexander Stubb.

Sistematični napadi na kritično infrastrukturo

Fingrid je ocenil, da bo popravilo 170 kilometrov dolgega daljnovoda trajalo več mesecev, njegov prisilni odklop bo povečal tveganje pomanjkanja električne energije pozimi. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je po poročanju Reutersa ocenil, da so poškodbe daljnovodov v Baltskem morju postale tako pogoste, da je težko verjeti, da gre za nesrečo ali malomarnost. »Razumeti moramo, da je poškodovanje podmorske infrastrukture postalo bolj sistematično in jo je zato treba obravnavati kot napad na naše vitalne strukture,« je sporočil.

Poškodba čezmejne visokonapetostne povezave Estlink 2 z močjo 658 megavatov je zgolj eden od mnogih v seriji incidentov v Baltskem morju, ki naj bi bili del ruske destabilizacijske kampanje proti Evropi. Kremelj je te očitke že zavrnil kot »absurdne« in »smešne«.

Kitajska ladja poškodovala internetna kabla

Poprej sta bila v dveh ločenih dogodkih pretrgana dva pomembna telekomunikacijska kabla. Kabel Arelion, ki povezuje Švedsko in Litvo, je bil poškodovan 17. novembra, kabel C-Lion 1, ki Finsko povezuje z Nemčijo oziroma celinsko Evropo, pa naslednji dan v bližini švedskega otoka Oland. Preiskava je kmalu potrdila, da prekinitvi nista bili posledica tehnične napake, temveč sta bila kabla pretrgana namerno.

Nemški zvezni obrambni minister Boris Pistorius je nemudoma ocenil, da gre za sabotažo. Napadi na evropske podmorske kable so najbolj akutna grožnja zahodni infrastrukturi, je opozoril namestnik generalnega sekretarja Nata James Appathurai. Preiskava se je osredotočila na kitajsko ladjo Yi Peng 3, ki je prevažala gnojilo in je bila domnevno na poti v Egipt. V času obeh prekinitev se je nahajala na lokaciji poškodbe. Danska mornarica je ladjo ustavila in jo prisilno zasidrala.

»Ali se je Kitajska povezala z Rusijo, da bi poškodovala infrastrukturo držav Nata okoli Baltskega morja?« se je pred dvema tednoma spraševal tednik Der Spiegel in dodal, da skoraj nihče v varnostnih krogih ne verjame, da so bili kabli poškodovani na ukaz Pekinga, saj to ne bi bilo v interesu Kitajske. Verjetnejši scenarij je, da so ruske oblasti podkupile kapitana ladje.

Švedski tožilec ni bil dobrodošel

Yi Peng 3 je ta teden smela nadaljevati začrtano pot, potem ko se je nanjo vkrcala kitajska preiskovalna skupina v spremstvu švedskih, danskih, nemških in finskih policistov. Švedski tožilec, ki usmerja mednarodno preiskavo, ni bil dobrodošel. Kitajska je zavrnila njegovo zahtevo po udeležbi v postopku.

Finska policija je že zaslišala približno 20-člansko posadko ladje Eagle S, doslej niso še nikomur odvzeli prostosti. Finska in Estonija sta danes zaprosili Nato za podporo, predvsem pri zaščiti še delujočega daljnovoda Estlink 1. »Nato bo okrepil svojo vojaško prisotnost v Baltskem morju,« je zatem na omrežju X zapisal generalni sekretar Mark Rutte. Incidenta poudarjata potrebo po posodobitvi stoletja stare pomorske zakonodaje, ki bi morala izrecno prepovedati tudi poškodovanje podmorske infrastrukture, je izpostavila estonska pravosodna ministrica Liisa Pakosta.