Mednarodno priznani znanstvenik na področjih pediatrije, forenzike in medicinske genetike Dragan Primorac ni skrival predsedniških ambicij, potem ko se je v javnosti začelo ugibati o njegovi kandidaturi na letošnjih hrvaških predsedniških volitvah. Včeraj pa je na svojem profilu na facebooku in youtubu tudi uradno napovedal vstop v tekmo ter samo nekaj ur kasneje dobil podporo vladajoče desnosredinske stranke HDZ premierja Andreja Plenkovića.
V HDZ so sicer dolgo tehtali med številnimi imeni, ki bi jih lahko postavili nasproti aktualnemu predsedniku Zoranu Milanoviću, ki se poteguje za drugi mandat. Menda pa je bila odločilna javnomnenjska raziskava, ki jo je naročila HDZ, v kateri je o Primorcu imelo pozitivno mnenje 61 odstotkov vprašanih, o Milanoviću pa 49 odstotkov. Pred tem je bilo več poskusnih preverjanj, tudi z imeni, kot so književnik Miro Gavran, obrambni minister Ivan Anušić in priljubljeni nekdanji nogometaš Zvonimir Boban. Na koncu so se odločili za Primorca, nekdanjega ministra za izobraževanje v vladi premierja Iva Sanaderja. Primorac je kasneje sicer izstopil iz HDZ, ko se je odločil za neodvisno predsedniško kandidaturo na volitvah leta 2010, na katerih je imela HDZ svojega kandidata Andrijo Hebranga. Ne eden ne drugi nista prišla v drugi krog, v katerem je pred neodvisnim kandidatom in pokojnim zagrebškim županom Milanom Bandićem zmagal socialdemokrat Ivo Josipović.
Kandidat mlačno, Plenković zelo ostro
Primorac vstopa v letošnjo volilno tekmo kot nestrankarski kandidat s podporo HDZ, kjer računajo, da bo njihov bivši član pridobil širšo podporo volilcev, kot bi jo kdo iz vladajoče stranke, čeprav vsi v njej nad njim niso navdušeni. Podporo mu napovedujejo tudi manjše sredinske vladne stranke. Skrajno desno vladno Domovinsko gibanje bo septembra po svojih strankarskih volitvah 31. avgusta odločilo, ali bo podprlo Primorca ali imenovalo svojega kandidata.
V mlačnem napovednem videu Primorac sicer ni pokazal pretirane politične odločnosti, niti zapeljivosti, saj je ljudi nagovoril z naučenimi splošnimi stavki o potrebi po spremembah: »Gradimo skupaj civilizirano, stabilno in varno Hrvaško, saj je prihodnost naše domovine odvisna samo od nas.« Plenković pa je dan prej objavil video z napovedjo kandidature in naznanil, da bodo predvolilno kampanjo utemeljili na »popolnem nasprotju« med Primorcem in Milanovićem.
Primorac je v videu sicer neposredno napadel Milanovića ter zgolj ponovil tisto, kar je Plenković dan prej povedal novinarjem, ko je opisal njihovega kandidata – da bo spoštoval ustavo, vladavino prava in bo sodeloval z drugimi institucijami, predvsem z vlado. »Hrvaško bo trdno zasidral v zahodnem krogu, v Evropski uniji in zvezi Nato, s katerimi bo zgradil partnerstvo, ter skupaj z vlado na mednarodni ravni vodil takšno politiko, da bo državo obdržal tam, kamor sodi. To bo kandidat, ki bo storil vse, da se na politično prizorišče vrne civiliziran kulturni dialog in da se ustavi politika, ki jo je izvajal kršilec ustave, namreč kršitve vseh temeljnih načel ustavne ureditve, predvsem v času parlamentarnih volitev, ločevanje Hrvaške od zahodnega kroga ter vodenje protiukrajinske in proruske politike ter navsezadnje vulgarizacija in žalitev hrvaške politične scene,« je izjavil Plenković. Milanovića po poskusu njegove kandidature na spomladanskih parlamentarnih volitvah v javnosti redno omenja kot kršilca ustave.
Še nekaj kandidatov, ki so brez možnosti
Milanović je tudi že napovedal svojo kandidaturo za drugi in zadnji mandat na Pantovčaku na volitvah, ki bodo predvidoma konec decembra. Ima podporo največje opozicijske stranke SDP, a tudi dela volilnega telesa od sredine proti desnici, tudi med vladnimi partnerji, kar mu zagotavlja vsaj drugi krog. Če se bo v finalu pomeril s Primorcem, bo izid bolj negotov, čeprav Milanović za zdaj velja za izrazitega favorita. Če Primorcu znova ne uspe priti na Pantovčak, se sicer lahko brez težav vrne k svojemu profesorskemu delu in vodenju zasebne Specialistične bolnišnice Sveta Katarina, v kateri je solastnik in šef upravnega sveta.
Za podobno volilno telo kot Primorac se bo potegovala tudi neodvisna kandidatka in saborska poslanka Marija Selak Raspudić, ki je bila v prejšnjim sklicu parlamenta del poslanskega kluba konservativne stranke Most. Pričakovati je, da bo na predsedniških volitvah tekmovala tudi zeleno-levičarska platforma Zmoremo!, iz katere namigujejo, da bodo v tekmo z Milanovićem in drugimi poslali svojo saborsko poslanko Ivano Kekin, soprogo nekdanjega pevca priljubljene zagrebške rokovske skupine Hladno pivo, ki naj bi v prvem krogu pobrala vsaj del glasov volilcev levice, razočaranih nad Milanovićem in SDP.
