»Naš svet je v velikih težavah.« S takšnim opozorilom generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa se je včeraj v generalni skupščini v New Yorku začela vsakoletna splošna razprava, na kateri predsedniki, premierji ali drugi predstavniki 193 držav članic v govorih predstavijo svoj trenutni pogled na svet. Kompleks svetovne organizacije z okolico je za kak teden dni tako spet največje politično in diplomatsko mravljišče, ko poteka tudi vrsta dvostranskih srečanj, konferenc, sprejemov in drugih dogodkov. Za Slovenijo je v ospredju iskanje podpore za izvolitev za članico varnostnega sveta v obdobju 2024–2025. Kandidatura poteka pod sloganom Krepimo zaupanje – varujemo prihodnost, v New Yorku pa jo bodo diplomatskemu zboru predstavili na uradnem sprejemu v ponedeljek, ki ga bo ob prisotnosti predsednika države Boruta Pahorja gostila zunanja ministrica Tanja Fajon, so sporočili z zunanjega ministrstva. Volitve petih novih nestalnih članic bodo junija prihodnje leto.
Rusko delegacijo vodi Lavrov
Letošnja splošna razprava se je začela ob nekoliko drugačnem vrstnem redu od običajnega, saj od leta 1955 naprej prvi dan naprej govori predstavnik Brazilije, nato ZDA. Toda ameriški predsednik Joe Biden je tokrat svoj nastop prestavil na danes, po uradnem pojasnilu ameriške veleposlanice pri OZN zaradi udeležbe na pogrebu kraljice Elizabete II. Govoril bo kot sedmi po vrsti. Kot petnajsti v dopoldanskem delu razprave po lokalnem času bo govoril Pahor. Zvečer bo Biden s prvo damo Jill gostil tradicionalni sprejem za svetovne voditelje.
Z vnaprej posnetim govorom bo danes govoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, kljub ugovorom iz Moskve. Rusko delegacijo vodi zunanji minister Sergej Lavrov in ima 24 članov, čeprav so zaprosili za vizume za 56 oseb. ZDA pravijo, da imajo pravico zavrniti vizum iz varnostnih in drugih razlogov, Rusija trdi, da Washington krši svoje mednarodne zaveze, da bo omogočil vstop v državo diplomatom na srečanja v OZN, katerih kompleks je mednarodno ozemlje. Srečanje Lavrova s kakšnim ameriškim predstavnikom ni predvideno, bo pa ruski zunanji minister tako kot ameriški Antony Blinken na jutrišnjem zasedanju varnostnega sveta na temo Ukrajine.
Kot drugi bo danes govoril iranski predsednik Emrahim Raisi, tudi on z ameriško stranjo nima predvidenih srečanj, se je pa tudi na temo jedrskega sporazuma včeraj sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. V New Yorku je na prvem zunanjepolitičnem potovanju po prevzemu položaja nova britanska premierka Liz Truss, ki se je včeraj tudi srečala z Macronom (o katerem se med volilno tekmo ni mogla odločiti, ali je prijatelj ali sovražnik Velike Britanije). Danes se bo srečala tudi z Bidnom. Ponoči po našem času je imel svoj prvi govor v generalni skupščini predviden nemški kancler Olaf Scholz, drugega in zadnjega italijanski premier Mario Draghi (v nedeljo so volitve).
Planet gori, a je upanje
Zasedanje poteka brez pandemičnih omejitev, covida ni med prevladujočimi temami. To so predvsem vojna v Ukrajini in spremljevalne posledice s podražitvami hrane in energije ter boj proti podnebnim spremembam. Guterres je v govoru omenil vse te izzive, dejal, da »planet gori«, in se zavzel za obdavčenje podjetij iz panoge fosilnih goriv, ki ob sedanji energetski lakoti žanjejo vrtoglave dobičke. Dejal je, da je hrane trenutno na svetu dovolj in da je težava distribucija, toda če se zruši trg gnojil, kar je realna možnost, bo kmalu drugače. Ocenil je, da je svet v nevarnosti in paraliziran pri reševanju težav, medtem ko so »razkoli vse globlji, neenakosti vse večje, izzivov vse več«. A je dodal, da ima še upanje in da multilateralna diplomacija lahko učinkuje. Kot svetel primer je navedel dogovor o izvozu ukrajinskega žita, ki je eden redkih med vojskujočimi stranmi, nastal pa je tudi pod pokroviteljstvom OZN.
