Odvisnost človeštva od fosilnih goriv je odprla vrata v pekel, je danes ob začetku vrha o podnebnih ambicijah izjavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Spomnil je na številne ekstremne vremenske pojave v letošnjem letu, ob tem pa poudaril, da prihodnost še ni določena in svetovne voditelje pozval k ukrepanju.
Kljub vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom in rekordnim temperaturam, emisije toplogrednih plinov še naprej naraščajo, naftna in plinska podjetja pa imajo ogromne dobičke. V luči tega je Guterres naznanil, da bodo svetovni voditelji na vrhu o podnebnih ambicijah napovedali konkretne ukrepe, s katerimi bodo izpolnili svoje zaveze iz pariškega sporazuma.
Spomnil je na vročinske valove in številne požare v letošnjem letu, a pri tem poudaril, da prihodnost še ni določena. »Še vedno lahko omejimo dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Še vedno lahko zgradimo svet čistega zraka, zelenih delovnih mest in cenovno dostopne čiste energije za vse,« je dejal.
Ob tem je poudaril, da bodo na vrhu lahko govorili le tisti voditelji, ki so pripravili konkretne načrte za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov. Po več kot sto prijavah za sodelovanje na vrhu so ZN v torek zvečer objavili seznam 41 govorcev, na katerem ni bilo voditeljev oziroma predstavnikov Kitajske, ZDA, Velike Britanije, Japonske in Indije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ni dvoma, da bo odsotnost toliko voditeljev iz največjih svetovnih gospodarstev in onesnaževalcev vplivala na rezultate vrha,« je dejal Alden Meyer iz raziskovalnega centra za podnebne spremembe E3G. Krivdo je pripisal številnim izzivom - od konflikta v Ukrajini do napetosti med ZDA in Kitajsko ter naraščajoče gospodarske negotovosti - pa tudi lobistični moči industrije fosilnih goriv.
Vrh o podnebnih ambicijah je največji podnebni forum v New Yorku po letu 2019, ko je aktivistka Greta Thunberg s solzami v očeh politike vprašala: »Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo.«
Razvita gospodarstva so leta 2009 obljubila, da bodo do leta 2020 manj razvitim državam namenila sto milijard dolarjev, a so obljubo prelomila. Prav tako še vedno ni začel delovati sklad za izgube in škodo, ki naj bi zagotavljal finančno pomoč državam, ki so najbolj ranljive in prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb.
