Ankete kažejo, da bo ND slavila z dobrimi 40 odstotki glasov. Približno toliko jih je osvojila tudi na majskih volitvah, za absolutno večino pa jih je potrebovala 45 odstotkov. Te volitve so bile sicer prve v Grčiji po letu 1990, ki so jih izvedli povsem po proporcionalnem sistemu.

Micotakis je že pred majskimi volitvami zavrnil možnost koalicijske vlade in je podeljeni mandat za njeno sestavo zavrnil. Enako sta storili tudi drugouvrščena Siriza nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in tretjeuvrščeni Pasok, kar je pokazalo na razdrobljenost levice. Trenutno prehodno vlado vodi začasni premier Joanis Sarmas.

Glede na majske izide in napovedi je zmaga Micotakisove ND skorajda gotova. Če bo ND osvojila več kot 40 odstotkov glasov, ji bo po t. i. modelu okrepljene proporcionalne zastopanosti pripadel maksimalen bonus 50 sedežev. S tem bi imela v 300-članskem parlamentu med 157 in 163 sedežev, za samostojno vladanje pa jih zadostuje že 151.

Micotakis uspešnost svoje vlade v zadnjih štirih letih opira predvsem na gospodarsko rast, znižanje davkov in zvišanje minimalne plače ter podporo države v luči inflacije. Konservativno bazo volivcev naslavlja med drugim s strogim stališčem do migracij in velikimi vložki v vojsko.

Kritiki mu očitajo izplačevanje milijardnih vsot političnim zaveznikom, poskus prikritja odmevne prisluškovalne afere in izogibanje odgovornosti ob februarski hudi železniški nesreči pri Larisi.