V Bukarešti poteka vsakoletni vrh pobude Tri morja, v kateri je 12 članic EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem: baltske države, Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Romunija in Bolgarija. Zdaj se jim bo pridružila še Grčija. Srečanja se udeležuje tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Namen pobude Tri morja je podpiranje regionalnega dialoga in povečanje investicij v infrastrukturo v regiji ter zapolnitev vrzeli v razvitosti med vzhodnim in zahodnim delom EU. Takšno zmanjšanje razvojnega razkoraka bi pobuda rada dosegla tudi s pomočjo posebnega sklada, v katerega je Slovenija vplačala 23 milijonov evrov. Pobuda si prizadeva izboljšati prometno povezljivost med severom in jugom Evrope ter med vzhodom in zahodom, hkrati pa se ob digitalizaciji spogleduje še z različnimi projekti energetske diverzifikacije, ki naj bi države naredili bolj energetsko neodvisne.
Pirc-Musarjeva: velik pomen infrastrukturne povezljivosti
Na plenarnem zasedanju voditeljev je Pirc-Musarjeva poudarila pomen solidarnosti in krepitve sodelovanja ter povezljivosti med državami za trajnostni razvoj in varnost. Zahvalila se je za pomoč Sloveniji ob ujmi, ob robu srečanja pa je imela več pogovorov.
»Skupaj zmoremo veliko, skupaj gradimo hitreje in učinkoviteje,« je dejala Pirc-Musarjeva in poudarila, da je strateška infrastrukturna povezljivost ključna za ekonomsko učinkovitost držav in je tudi odgovor na izzive, ki jih prinaša spremenjena varnostna arhitektura po napadu Rusije na Ukrajino. Pozdravila je vključitev Grčije v pobudo, pa tudi prošnjo Moldavije za tesnejšo vključitev v delovanje pobude in njena prizadevanja v reformnih procesih na poti v Evropsko unijo. Voditelje je pozvala, naj ne pozabijo na države Zahodnega Balkana, in jih seznanila z vrhom pobude Brdo-Brioni, ki bo prihodnji teden v Skopju.
Pahor: novo poslanstvo za pobudo
V zvezi z nastankom pobude Tri morja in njenim pomenom se nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor spominja, da je nastala na ameriško željo, ob podpori baltskih držav in Poljske, ki so k sodelovanju povabile Slovenijo in Hrvaško. Poljski predsednik Andrzej Duda je Hrvaški prepustil ustanovno konferenco v Dubrovniku leta 2016. Kot je Pahorju dejal Duda, je ideja o tej povezavi nastala v Beli hiši, ob zaskrbljenosti po ruski zasedbi Krima leta 2014. Vzhodne članice EU naj bi se bolj povezale proti Rusiji in postale bolj neodvisne od nje, zlasti glede energije. Pravzaprav je to tudi ena glavnih tem sedanjega vrha v Bukarešti. Pahor poudarja, da so ZDA pobudi Tri morja posvečale veliko pozornosti, ne glede na to, kdo je bil v Beli hiši. Vrha v Varšavi leta 2017 se je udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Dolgo časa pravzaprav ni bilo jasno, kaj naj bo konkreten namen pobude Tri morja. Po Pahorjevi oceni je zlasti z vojno v Ukrajini dobila smisel in pomembno poslanstvo – pobuda je postala protiruska. S tega vidika je zanj presenetljivo, da si za status partnerice pobude prizadeva Srbija. Povezanost držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem je v boju proti Putinovi agresiji postala pomembna tudi za Ukrajino, še ocenjuje bivši predsednik.
