Jamie Oliver, eden najbolj znanih otoških aktivistov za zdravo prehrano in proti pretirani debelosti, se je te dni javno spraševal, kako je mogoče, da je Boris Johnson postal premier. »Ima službo, o kateri je sanjal. Še vedno ne vem in se še vedno sprašujem, kako mu je to uspelo, a zdaj jo ima in zame je samo služabnik, ki bi moral služiti širši javnosti, skupnosti, nima pa hrbtenice, da bi končal vse, kar začne. Zato sem se odločil za protest,« je dejal Oliver v intervjuju za najbolj priljubljen pogovorni radio LBC.
Bil je ogorčen in se je tri dni v medijih, tudi družbenih, razburjal, ker je Johnsonova konservativna vlada za najmanj leto dni, domnevno zaradi draginje, za katero je sokriva, obrnila hrbet boju proti pretirani debelosti. Johnsonu je javno, v videu na instagramu, postavil ultimat, naj si v 36 urah premisli. V nasprotnem primeru je britansko javnost pozval, naj se mu v petek ob pol dvanajstih pridruži na miroljubnem protestu pred Downing Streetom 10.
Prednost preživetju, ne zdravju
Johnson je ob tej uri gotovo gledal skozi okno svojega uradnega sedeža, ker se ni odzval na Oliverjev ultimat. Najbrž si je vsaj začasno oddahnil, saj so pričakovali na tisoče ali celo desettisoče ljudi. Prišlo jih je od sto do dvesto. Vseeno so goli kuhar, ki je imel v rokah sladico, s katero so se Johnson in drugi bogataški sinovi posladkali po tekmah kriketa na razvpiti ekskluzivni najdražji srednji šoli Eton, valilnici vladajočega razreda, in protestniki, ki so se mu pridružili, poskrbeli za jasno in glasno sporočilo: Johnson bi morali dati prednost zdravju otrok, ne pa politiki.
Premier je namreč popustil pritiskom velike večine konservativnih poslancev, ki so proti temu, da bi vlada kot nekakšna varuška bdela nad tem, kaj ljudje jedo. Nekateri so mu odkrito grozili, da bodo zahtevali njegovo zamenjavo, če ne bo pristal na začasno zamrznitev vladne strategije za premagovanje pretirane debelosti v Britaniji, posebno otrok. Slavnega kuharja in očeta petih otrok Oliverja, ki je sodeloval pri ustvarjanju te strategije in ogromno naredil za bolj zdravo prehrano v šolah, je najbolj razkurila odločitev vlade, da za eno leto prestavi prepoved prodaje nezdrave hrane, ki jo živilske trgovine vsiljujejo s ponujanjem dveh živil za ceno enega. Oliver trdi, da zaradi te ponudbe tako imenovane junk food, hrane za v smeti, revni Otočani pojedo, zapravijo in vržejo proč najmanj petino več hrane, kot bi je sicer. Kritiziral je tudi enoletno odložitev prepovedi oglaševanja te presoljene, presladke in zato zasvojitvene hrane v medijih pred deveto uro zvečer. Celo nekdanji vodja konservativne stranke William Hague je dejal, da je vladna odložitev boja proti pretirani debelosti moralno odvratna poteza, za katero je kriv Johnsonov boj za politično preživetje.
Debelost je boljša kot lakota?
Oliverjev protest, ki se mu je pridružilo vse premalo ljudi, se najbrž ni zgodil ob pravem času. Veliko Otočanov ga je celo napadlo kot milijonarja, ki ne razume, da milijoni Britancev zaradi draginje nimajo denarja za kakršno koli, kaj šele za zdravo hrano, in da se bolj boji debelih otrok kot otrok, ki stradajo. Zveni neverjetno, o očitno številni niso slišali, kaj jim je zares govoril.
