»Številni ljudje na vzhodu države delajo v panogah, ki imajo tipično nizke plače, medtem ko velika proizvodna podjetja z visokimi plačami na vzhodu Nemčije skoraj niso zastopana,« je pojasnil Jannik Nauerth iz podružnice Ifa v Dresdnu, mestu na vzhodu države.

Danes, več kot tri desetletja po padcu Berlinskega zidu, zaposleni v vzhodnih nemških deželah z izjemo Berlina na uro v povprečju zaslužijo okoli 15 odstotkov manj kot njihovi kolegi v zahodnih nemških deželah. Ob upoštevanju strukturnih učinkov pa je ta razlika le petodstotna, so navedli pri Ifu.

»Zato predlogi oblikovalcev politik, ki bi razlike v plačah zmanjšali z razširitvijo kolektivnih pogajanj na več podjetij, niso v veliko pomoč,« pa je objavo pospremil Joachim Ragnitz iz podružnice v Dresdnu. Nedavno so v vzhodno Nemčijo prišli ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla in druga velika podjetja, vendar je po njegovem mnenju treba še počakati, ali bo to na dolgi rok pripomoglo k zmanjšanju plačnih nesorazmerij.

Medtem ko so zaposleni v zahodni Nemčiji leta 2022 na uro v povprečju zaslužili 31,40 evra, so zaposleni v vzhodnih nemških deželah z izjemo Berlina zaslužili 26,60 evra na uro. To se pogosto uporablja kot dokaz, da so zaposleni v vzhodnem delu v domnevno slabšem položaju.

»Toda naše analize kažejo, da je približno dve tretjini razlike v plačah mogoče pojasniti s strukturnimi razlikami med vzhodnim in zahodnim delom države,« je dejal Ragnitz. Kot je še pojasnil, mnogih podjetij ne zavezujejo kolektivne pogodbe, saj zanje slabosti pretehtajo nad prednostmi. »Zato bi morali sindikati in delodajalci zagotoviti, da bi kolektivne pogodbe bolj upoštevale posebnosti malih podjetij,« je še dodal.