Ameriška vojska se je znašla v kadrovsko nenavadnem položaju. Prvič se je zgodilo, da sta dva rodova, marinci in kopenska vojska, ostala brez politično potrjenega poveljnika, in sicer zaradi pol leta trajajoče politične blokade republikanskega senatorja, ki se je zanjo odločil zaradi vprašanja splava. Kadrovski zastoj je še mnogo večji, saj na imenovanje na položaj oziroma napredovanje čaka 301 general in zastavni častnik, večina v zračnih silah, mornarici in kopenski vojski, nekaj pa tudi pri marincih in vesoljskih silah.
Prejšnji mesec se je iztekel mandat poveljniku marincev generalu Davidu Bergerju, začasno ga je nasledil njegov namestnik. Prvič v 164 letih se je tako zgodilo, da marince vodi vršilec dolžnosti. Pred nekaj dnevi se je zgodba ponovila na vrhu kopenske vojske. Vršilci dolžnosti imajo bolj omejena pooblastila za ukrepanje, kot če bi imeli poln mandat.
V osemčlanskem združenem poveljstvu ameriške vojske, ki ga sestavljajo glavni poveljnik, njegov namestnik in poveljniki vseh šestih rodov vojske, tako prvič sedita dva vršilca dolžnosti. Ni rečeno, da se ne bo kmalu zgodilo enako s samim poveljnikom združenega poveljstva, torej najvišjim predstavnikom vojske v ZDA, saj Mark Milley septembra odhaja v pokoj. In do konca leta potem še poveljnik mornarice.
Za vse potrditve bi potrebovali več kot 80 dni
Zastoj je delo republikanskega senatorja iz Alabame Tommyja Tubervilla. Ta je decembra lani v pismu obrambnemu ministru Lloydu Austinu zapisal, da bo v senatu blokiral imenovanja vseh generalov in zastavnih oficirjev, če bo Pentagon začel uveljavljati novo politiko glede splava. Po tej vojakinjam v zveznih državah, ki prepovedujejo splav, vojska plača pot in odsotnost z dela, če se odločijo opraviti umetno prekinitev nosečnosti v kakšni drugi zvezni državi. Obrambno ministrstvo v vladi predsednika Joeja Bidna je takšno politiko sprejelo po tem, ko je ameriško vrhovno sodišče lani razveljavilo ustavno zagotovljeno pravico do splava, številne zvezne države z republikanskim vodstvom pa so jo hitele omejevati.
Pentagon ni popustil Tubervillu, sicer nekdanjemu trenerju ameriškega nogometa, ki je novinec v senatu, kamor je bil prvič izvoljen leta 2020, in je politično blizu bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Senator je februarja letos tako začel blokirati imenovanja. To lahko počne zaradi pravila, po katerem ima vsak senator možnost blokirati uvrstitev neke točke na dnevni red. Sicer ne povsem, saj je mogoč obvod. A ta bi v tem primeru pomenil, da bi morali o vsakem predlaganem posamezniku postopek in glasovanje izpeljati posebej, kar bi po besedah demokratskega senatorja Jacka Reeda trenutno trajalo več kot 84 dni, če bi delali osem ur na dan. Običajno senat imenovanja v vojski potrdi v paketu.
Negativne posledice za pripravljenost vojske
Tuberville trdi, da vojska z novo politiko krši načelo, da denarja zvezne vlade ne namenja za plačevanje splava razen v nekaterih primerih – v vojski v primeru posilstva, incesta ali ogroženosti življenja matere. Takšnih primerov je bilo letno manj kot 20. Tuberville pravi, da jih bo po novem precej več – po oceni podjetja RAND do 4100. Tuberville, ki prihaja iz konservativne zvezne države in je sam nasprotnik pravice do splava, tudi trdi, da bi to lahko imelo tudi negativne posledice za pripravljenost vojske.
Pentagon mu odgovarja, da je prav to posledica njegove blokade. »Vsesplošna blokada, kakršne nismo videli še nikoli, ima postopoma vse večje posledice, vse bolj ovira normalno delovanje tega ministrstva in spodkopava tako pripravljenost vojske kot našo nacionalno varnost,« je v sporočilu, ki je prišlo v javnost, zapisal obrambni minister Austin. Kot dodajajo, nova politika ne pomeni, da bo vojska plačala za sam poseg prekinitve nosečnosti.
Na Tubervilla so vmes pritiskali tako demokratski kot republikanski senatorji, a ne popušča, a tudi obrambno ministrstvo ne kaže takšnega namena. Glede na to, da spor traja že vse leto, je mogoče, da bo trajal še precej dlje.
