Po krhki prekinitvi spopadov med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu so vnovič v polnem teku diplomatske aktivnosti za sklenitev dogovora o prekinitvi spopadov med Hamasom in Izraelom. Medtem ko se je izraelska vojska danes umaknila iz Kiama na jugu Libanona in nadzor predala libanonski vojski, so se egiptovski in katarski posredniki vnovič sestajali z izraelskimi in Hamasovimi predstavniki za dosego premirja v Gazi. Takojšnje premirje in izpustitev vseh izraelskih talcev v novi resoluciji v poostrenem diplomatskem jeziku zahteva tudi generalna skupščina Združenih narodov. Zahtevo po sklenitvi premirja je podprlo 158 držav v 193-članski generalni skupščini.
Spremenjena regija
Spet se pojavlja optimizem, da bi bilo dogovor v tokratnem krogu vendarle mogoče doseči. Optimizem izvira predvsem z izraelske strani, ki sicer še naprej močno napada Gazo, pri čemer na palestinski strani civilne žrtve vsak dan štejejo v ducatih. Uradni Tel Aviv se počuti okrepljenega, ker naj bi z dogovorom o prekinitvi spopadov s Hezbolahom oslabil položaj Hamasa. Ta je doslej lahko računal na pomoč šiitske milice kot ene izmed »sil upora«. Dodatno se je položaj Hamasa poslabšal s padcem režima Bašarja Al Asada, kar utegne precej zavleči obnovo Hezbolahovega raketnega arzenala. Vrenje v Siriji je namreč pretrgalo orožarsko dobavno pot za šiitsko milico iz Irana.
Tudi ameriška administracija, v regiji se ta čas mudita zunanji minister Antony Blinken in svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan, upa, da bodo dogodki v regiji pripeljali do prekinitve spopadov. O tem se je med obiskom Pentagona pogovarjal tudi nekdanji izraelski obrambni minister Joav Gallant, ki ga mednarodno kazensko sodišče išče s tiralico. ZDA, ki niso podpisnica rimskega statuta, Gallanta niso aretirale. »Hamas se mora ozreti okoli sebe in spoznati, da ga kavalerija ne bo rešila. Upamo, da jih bodo nedavni dogodki v Siriji utrdili v prepričanju, da so vse bolj osamljeni in da se morajo dogovoriti,« je te dni ocenjeval tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby.
Le krajša prekinitev vojne?
Pred prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo Hamas in Izrael tako kažeta večji interes za sklenitev dogovora o prekinitvi spopadov. Hamas naj bi bil domnevno pripravljen popustiti pri ključni izraelski zahtevi, zaradi katere so v vodo padli številni prejšnji krogi pogajanj. Po poročanju Wall Street Journala naj bi se gibanje strinjalo, da med krajšo prekinitvijo spopadov Izrael ohrani vojaško prisotnost na dveh območjih – filadelfijskem koridorju ob meji z Egiptom in koridorju Necarim, kjer je vojska presekala Gazo na severni in južni del.
Izrael in Hamas naj bi se tokrat pogajala o 60-dnevni prekinitvi ognja. V tem času bi bilo izpuščenih do 30 izraelskih talcev, med njimi tudi ameriški državljani. V zameno bi Izrael izpustil palestinske zapornike, prav tako naj bi okrepili dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Kaj naj bi se zgodilo po preteku 60-dnevne prekinitve spopadov, ni jasno.
Del pogajanj o prekinitvi spopadov v Gazi je bil tudi sredin pogovor med vodjo Mosada Davidom Barneo in katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom Al Tanijem. Pogajanja naj bi potekala o krajšem obdobju prekinitve spopadov in omejenem številu talcev, ki bi jih Hamas predal v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov iz izraelskih ječ. Hamas naj bi sicer še vedno vztrajal, da se pred izpustitvijo vseh talcev vojna konča, Izrael pa nasprotno pogojuje konec vojne z izpustitvijo vseh zapornikov.
