Boudewijn Siemons, izvršni direktor uprave v pristanišču v Rotterdamu, je za Financial Times (FT) povedal, da se usklajujejo tudi s sosednjim pristaniščem v Antwerpnu, če bi morali sprejeti britanske, ameriške in kanadske vojaške ladje, vozila in zaloge.
»Ni vsak terminal primeren za ravnanje z vojaškim tovorom. Če bi bilo treba poslati velike količine vojaške opreme, bi v Antwerpnu prevzeli del nalog. Vse manj smo konkurenti. Seveda, tekmujemo tam, kjer moramo, vendar sodelujemo, kjer koli lahko,« je dejal Siemons.
V pristanišču Rotterdam na leto zakroži okoli 436 milijonov ton tovora z 28.000 ladij na morju ter še 91.000 rečnih ladij iz Nemčije in evropskega zaledja. Antwerpen pa letno obdela 240 milijonov ton tovora, kar ga uvršča na drugo mesto med pristanišči v EU.
Evropa se oborožuje in krepi strateške zaloge
Ukrepi v Rotterdamu so del vala priprav na vojno, ki potekajo po vsej Evropi. Evropska unija pripravlja načrt oboroževanja, vreden do 800 milijard evrov, da bi postala samozadostnejša na področju obrambe, kar je odgovor na zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa tudi način za odvračanje ruske agresije.
Maja so z nizozemskega obrambnega ministrstva sporočili, da bodo morali v Rotterdamu na zahtevo Nata zagotoviti prostor za sprejem več ladij z vojaškim tovorom.
Siemons je povedal, da je za varen pretovor streliva z ladje na ladjo primeren le rotterdamski kontejnerski terminal.
Večkrat na leto bodo potekale tudi vojaške vaje. V pristanišču sicer imajo izkušnje z opremo za vojsko, vendar celo v času hladne vojne niso imeli posebnega pomola za ta namen. Antwerpen po drugi strani redno oskrbuje ameriške čete, nameščene v Evropi.
Opozorila o prihodnosti in poziv k strateškim rezervam
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je minuli mesec opozoril, da bi Rusija lahko do leta 2030 napadla katero koli članico. Ko je EU uvedla sankcije proti Rusiji, je promet v pristanišču upadel za okoli osem odstotkov, kar je Siemons označil za »še eno lekcijo«, hkrati pa pozval evropske države, naj si ustvarijo zaloge ključnih dobrin, kot to že velja za nafto.
»Enako bi morali storiti z bakrom, litijem, grafitom in nekaterimi drugimi ključnimi surovinami. Za nafto to že velja, za plin pa še ne. Seveda imamo po Evropi nekaj plinskih polj, ki lahko delno pokrijejo potrebe, vendar moramo ustvariti pogoje za strateško odpornost. To je vse pomembneje, saj svet postaja bolj in bolj nestabilen,« je dejal Siemons.
Dodal je še, da bi bila območja okoli pristanišč zaradi razvejanih distribucijskih omrežij primerna za skladiščenje. Evropska unija naj bi »strategijo zalog« predstavila v kratkem, v njej pa bodo določili vrsto in količino zalog hrane, vode, sanitetnega materiala, ključnih surovin, energetske opreme ter zaklonišč, še poroča Financial Times.
