V Franciji se v teh dneh zaostruje politična situacija. Danes bo skupščina prvič po letu 1962 verjetno izglasovala nezaupnico vladi. Za Francijo in njeno 5. republiko, ki je imela v zadnjih 60 letih vedno stabilne vlade, gre za izjemne kaotične razmere, saj je sedanja vlada nastopila komaj pred slabimi tremi meseci. Zdaj se ob neuspešnem spopadanju z velikanskim proračunskim primanjkljajem kažejo še obrisi gospodarske krize.
Predlog za nezaupnico bo dala združena levica s svojimi 192 poslanci (od 577), ki od začetka ostro nasprotuje premierju Michelu Barnierju v prepričanju, da bi predsednik Emmanuel Macron moral dati njej mandat za sestavo vlade, ker je bila zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev pred petimi meseci.
Politično nestabilnost je zdaj okrepila skrajna desničarka Marine Le Pen s svojimi 142 poslanci. V prvih tednih je kazala naklonjenost novi vladi, zdaj pa se je zaradi pritiska volilcev odločila, da bo podprla nezaupnico levice. Torej ni pomagalo, da Barnier ob pripravi proračuna na zahtevo Le Penove ni povečal davka na elektriko in ni zmanjšal vračila za kupljena zdravila. V ponedeljek je, a tokrat zaman, zahtevala še popolno uskladitev pokojnin z inflacijo (v veliki meri je Barnier to uskladitev že izvedel s popravki proračuna v novembru). Le Penova tako nastopa kot braniteljica kupne moči Francozov. Z mislijo je namreč pri predsedniških volitvah leta 2027 in ne v sedanjem trenutku, ko se je Francija znašla v veliki krizi javnih financ. Zaveda se, da volilci cenijo prizadevanja politikov za ohranjanje njihove kupne moči, ne znajo pa ceniti skrbi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Politična kriza – ki jo še dodatno poglabljajo pozivi k odstopu predsednika Macrona, za kar je tudi 52 odstotkov Francozov – bi lahko zaostrila krizo javnih financ. Tudi zaradi nesprejetega novega proračuna, ki je varčevalen, bi se lahko še zvišale že tako zelo visoke obresti, po katerih močno zadolžena Francija, ki ima letos kar šestodstotni proračunski primanjkljaj, najema posojila.
Ker pa zaradi nepredvidljivosti politične situacije ni jasno, kakšni bodo v prihodnosti davki, se zmanjšujejo investicije in Francija, na katero vpliva tudi recesija v Nemčiji, počasi drsi v gospodarsko krizo.
V ponedeljek je Barnier z odlokom vlade, kar mu omogoča 49.3 člen ustave, poskušal uveljaviti del proračuna, ki zadeva socialno varnost, mimo skupščine. Ta člen ustave pa opoziciji omogoča dva dni zatem glasovanje o nezaupnici, ki je uspešno, če za glasuje polovica od vseh 577 poslancev. Rezultat naj bi bil znan drevi.
