Vlada premierja Michela Barnierja, tako kot so govorile napovedi, ni preživela. Sinoči je 331 od 577 poslancev glasovalo za nezaupnico. Odločilno je bilo, da je zanjo glasovalo 140 poslancev skrajne desnice, čeprav je nezaupnico predlagala združena levica, ki ima 192 poslancev. Gre za prvo izglasovano nezaupnico v Franciji po letu 1962.
Predsednik Emmanuel Macron, ki se je ravno vrnil iz Savdske Arabije, ima spet odločilno vlogo v francoski politiki. Določiti bo namreč moral novega mandatarja, kar bo – kot je bilo že poleti – zelo težavna naloga, saj v sedanji skupščini ni mogoče oblikovati večine. Nove predčasne parlamentarne volitve pa lahko razpiše šele leto dni po zadnjih, ki so bile pred petimi meseci. Nekateri priporočajo Macronu, naj nekaj tednov pusti Barnierja in dosedanjo vlado, da opravljata tekoče posle, kot jih je poleti po porazu na parlamentarnih volitvah dva meseca vlada Gabriela Attala. Če bo namreč takoj imenoval novega mandatarja, kar se sicer zdi nujno zaradi hude krize javnih financ, bo ob sedanji sestavi skupščine kmalu sledila nova nezaupnica in politična kriza bi se lahko zaostrila do te mere, da bi moral odstopiti sam Macron in odpreti pot predčasnim predsedniškim volitvam, čeprav je šele na polovici drugega petletnega mandata.
Le Penova ima morda v mislih svoj urnik
Očiten je pat položaj v skupščini, kjer si sedeže delijo levica, desna sredina in skrajna desnica. Vsak od teh treh taborov ima med četrtino in tretjino od skupno 577 poslancev. Ker nobena stran ni pripravljena sodelovati s katero od drugih dveh in sklepati kompromisov, sestava vladne večine ni mogoča.
Barnierjeva vlada je temeljila na predpostavki, da jo bo podpirala desna sredina, skrajna desnica pa jo bo tolerirala na način, da ne bo glasovala za nezaupnico. Toda tej implicitni zavezi se je njena voditeljica Marine Le Pen izneverila. Vsekakor je šlo za pritisk njenih, večinoma radikalnih volilcev, ki vidijo v Barnierju kontinuiteto z osovraženim Macronom, »predsednikom bogatih«, nimajo pa razumevanja za prizadevanja Le Penove, da bi si s konstruktivno politiko pridobila del desnosredinskih volilcev, ki bi jih potrebovala za uspešen naskok na predsedniški položaj.
Menda se je Le Penova za rušenje vlade odločila tudi zato, ker želi s politično destabilizacijo spodbuditi k odstopu Macrona in zmagati na predčasnih predsedniških volitvah, še preden bi jo lahko 31. marca sodišče obsodilo na prepoved opravljanja javnih funkcij, ker je z denarjem, namenjenim za pomočnike evropskih poslancev, financirala svojo stranko v Franciji. Vendar pa bi lahko postala glavni krivec za vse hujšo finančno in gospodarsko krizo, ki ju bo politična kriza z nezaupnico vladi še dodatno zaostrila.
Le Penova je v skupščini pred glasovanjem dejala: »Verjeli smo, da ne boste nadaljevali politike, ki so jo volilci na zadnjih volitvah zavrnili.« Žrtve proračuna so »najbolj ranljivi Francozi, tisti s skromnimi pokojninami, bolni, revni delavci«, je dejala. Obžalovala je, da Barnier ni hotel v celoti uskladiti pokojnin z inflacijo, potem ko je že odobril vse druge njene popravke proračuna.
Nezaupnica ne bo rešila proračunske luknje
Tudi socialist Boris Vallaud je pred glasovanjem obtožil vlado, da varčuje na plečih revnih upokojencev in bolnih. Barnierju je še očital, da zavrača dialog z levo opozicijo in se »ponižno sestaja s skrajno desnico«. Zahteval je, da zdaj levica dobi mandatarja, ker je bila »takšna volja volilcev«. Nekateri od 66 socialistov, k sodijo v levi pol, nezaupnice sicer niso podprli.
Laurent Wauquiez, vodilni politik Republikancev, desne stranke, ki ji pripada tudi Barnier, je pozval Le Penovo, naj ne sodeluje z levico pri potiskanju države v hudo politično krizo in nestabilnost ter naj ne »odpira pandorine skrinjice nestabilnih vlad«.
Barnier je pred glasovanjem govoril zadnji. Opozoril je na 6-odstotni proračunski primanjkljaj. »Ta realnost ne bo izginila s čarovnijo nezaupnice,« je rekel. Poudaril je, da je s svojim proračunom varoval najbolj ranljive. Ker pa so ga zdaj z nezaupnico v skupščini zavrnili, ne bo nekaterih nujnih ukrepov, kot je pomoč kmetom in povečanje števila policistov in vojakov. Obžaloval je, da ni pripravljenosti na kompromis za obče dobro. V torek zvečer je imel televizijski intervju, s katerim je skušal vplivati na poslance. Ogledalo si ga je deset milijonov Francozov. Nič ni pomagalo. Od sinoči je bivši premier in samo še vršilec dolžnosti.
