V gruzijskem glavnem mestu Tbilisi so sinoči pred parlamentom že drugi dan zapored potekali množični protesti, ker je parlament, v katerem ima vladajoča stranka Gruzijske sanje absolutno večino, v prvem branju potrdil vladni predlog zakona o tujih agentih, kot mu rečejo. Po predlogu zakona se bodo morali nevladne organizacije in mediji registrirati kot »tuji agenti«, če dobijo več kot petino sredstev iz tujine, sicer jim grozi visoka globa oziroma odgovornim zapor.
Za protestnike, proti katerim je policija uporabila vodne topove, 66 pa je bilo aretiranih, je zakon nesprejemljiv, saj da pomeni zatiranje neodvisnih medijev in civilne družbe ter utiranje poti v avtoritarni režim. S podobnim zakonom iz leta 2012 je Vladimir Putin v Rusiji onemogočil delovanje nevladnih organizacij in neodvisnih medijev pa tudi opozicijskih strank.
Predsednica podprla demonstracije
Veliko ljudi zakonu o tujih agentih nasprotuje zlasti zato, ker po njihovem prepričanju vlada državo približuje Rusiji in jo oddaljuje od Evropske unije oziroma Zahoda. Vsaj tri četrtine Gruzijcev se v anketah izreka za članstvo v EU. Od vseh narodov na območju Kavkaza in soseščine so Gruzijci po političnih stališčih najbliže EU in Zahodu. »Vsi dobro vemo, da gre za ruski zakon … Mi pa nočemo biti del nekdanje Sovjetske zveze, hočemo biti del EU, hočemo biti prozahodni,« je eden od protestnikov dejal za agencijo Reuters. S podobno mislijo je med obiskom v New Yorku gruzijska predsednica Salome Zurabišvili pozdravila demonstrante: »Gruzija, ki vidi svojo prihodnost v Evropi, ne bo dovolila, da bi ji kdor koli vzel to prihodnost.« Predsednica, ki si je zadnja leta politično navzkriž z vladajočo stranko, je že napovedala veto na zakon.
V parlamentu je zakon podprlo 76 od 150 poslancev. Zakon naj bi zagotovil »transparentnost glede tujih vplivov«. Podoben zakon o tujih agentih so pod vplivom ruskega sprejeli tudi Belorusija, Tadžikistan in Azerbajdžan, ki so vsi nedemokratične države in nekdanje sovjetske republike. Danes je sprejem takšnega zakona v Republiki srbski napovedal Milorad Dodik.
Vlada ni obsodila
napada na Ukrajino
Vzroke, da se gruzijska vlada oddaljuje od EU in približuje Rusiji, gre iskati v tem, da stranko Gruzijske sanje iz ozadja vodi njen ustanovitelj leta 2012 in milijarder Bidzina Ivanšvili, ki je obogatel v Rusiji kot Putinov prijatelj. V letih 2012–2013 je bil premier, potem ko je na volitvah porazil stranko prozahodnega predsednika Mihaila Sakašvilija, poraženca v vojni z Rusijo avgusta 2008. Tudi naslednja leta je Ivanšvilijeva stranka redno zmagovala na volitvah, ko se je Sakašvili jeseni 2021 vrnil v domovino, pa ga je Ivanšvili dal aretirati. Kljub pozivom evropskega parlamenta je še vedno zaprt, zdaj na bolnišničnem oddelku, potem ko je lani 50 dni gladovno stavkal in izgubil 48 kilogramov.
Hkrati je vlada omejevala svobodo medijev. Maja lani so lastnika pomembne opozicijske televizije obsodili na tri leta in pol zapora. Gruzija, ki je sicer sprejela okoli 10.000 mladih ruskih izobražencev na begu pred vpoklicem v vojsko, ni sprejela sankcij proti Rusiji. Prav tako Ukrajini niso vrnili sistema protizračne obrambe, ki so ga od Ukrajine dobili leta 2008. Gruzijski premier Irakli Garibašvili ni obsodil ruske agresije, ampak je celo dejal, da je Ukrajina kaznovana. Vlada prorusko politiko opravičuje z argumentom, da tako varuje štirimilijonsko Gruzijo pred ruskim imperializmom. Pri tem namiguje na vojno z Rusijo leta 2008, ko je Gruzija izgubila Južno Osetijo in Abhazijo, to je petino državnega ozemlja.
A kot so pokazali že lanski protesti, velika večina Gruzijcev podpira Ukrajino. Okoli tisoč gruzijskih prostovoljcev se tudi bori na strani Ukrajine, Garibašvili pa jim zdaj grozi, da jim bo vzel državljanstvo, ker se borijo za interese tuje države.
