Več eksplozij je včeraj ob 2.50 zjutraj načelo 30 metrov visoki in nekaj sto metrov široki jez na jugu Ukrajine v kraju Nova Kahovka na več kilometrov široki reki Dneper, ki na tem svojem južnem delu, preden se izlije v Črno morje, predstavlja frontno črto med rusko in ukrajinsko vojsko. Jez, ki je potem ob sedmih zjutraj popustil, je zadrževal 18 kubičnih kilometrov vode iz akumulacijskega jezera s površino desetine Slovenije. Nahaja se na ruskem okupacijskem območju kot del hidroelektrarne.
V Kijevu in Moskvi drug drugega obtožujejo za to nevarno dejanje. Vsekakor uničenje jezu koristi ruski obrambi vzhodnega brega Dnepra, saj bi vsa ta naplavljena voda ovirala ukrajinsko protiofenzivo z zahoda, to je z desnega na levi breg Dnepra. Uničena je tudi cesta, ki je na vrhu jezu povezovala desni in levi breg, pri čemer CNN poroča, da so na satelitskih posnetkih poškodbe na tej cesti vidne že pred nekaj dnevi. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov trdi, da so jez raketirali Ukrajinci, ker da so tako hoteli onemogočiti preskrbo Krima s pitno vodo. A vojaški strokovnjaki ne verjamejo, da bi bilo mogoče z raketami porušiti tako velik jez.
Hitenje z evakuacijo
Na obeh straneh reke Dneper so včeraj zjutraj oblasti, ukrajinske na desnem in ruske okupacijske na levem, hitele z evakuacijo ogroženih prebivalcev 80 ogroženih naselij pod jezom. V Novi Kahovki na primer je ruski okupator izselil ljudi iz 300 hiš. Ukrajinske oblasti trdijo, da so na desnem bregu, ki so ga tako kot tudi Herson osvobodili novembra, evakuirali najmanj 17.000 ljudi. Tudi v mestu Herson, ki je 75 kilometrov oddaljeno od jezu in je veliko kot Ljubljana, so se ljudje bali, da jih bodo zvečer, ko bodo velikanske količine vode prišle do njih, prizadele poplave.Jez je del hidroelektrarne, ki so jo zgradili v času Sovjetske zveze leta 1956. Sprostitev vode, ki jo je jez zadrževal, pa bi lahko povzročila tudi ekološko katastrofo. V Kijevu je ena od svetovalk predsednika Volodimirja Zelenskega v torek dopoldne izjavila, da se je v Dneper izlilo 150 ton motornega olja.
Lahko Krim ostane brez vode?
Ruske okupacijske oblasti v okrnjeni regiji Herson (na levem bregu Dnepra) so minimalizirale možne negativne posledice poplav. Trdijo, da nobeno večje naselje ni ogroženo. »Raven vode se je dvignila od dveh do štiri metrov, torej ne ogroža večjih naselij,« je na spletnem omrežju Telegram dejal Andrej Aleksejenko, ki vodi marionetno vlado okrnjene regije Herson.
Vendarle se preko tega jezu s pitno vodo in z vodo za namakanje polj oskrbuje velik južni del Ukrajine, tudi zasedeni Krim. Naj pa bi po uničenju jezu in kanalov, po katerih teče voda, prišlo do pomankanja vode na jugu Ukrajine šele čez nekaj mesecev, ker so rezerve vode velike.
Jedrska elektrarna ni ogrožena
Voda, ki jo je zadrževal jez, služi tudi hlajenju v jedrski elektrarni Zaporožje. V Mednarodni agenciji za jedrsko energijo menijo, da zaradi rušenja jezu ni neposredne nevarnosti za to največjo nuklearko v Evropi, ker ima tudi druge vire vode.
Dolgoročno pa rušenje jezu pomeni, da bo Ukrajina ostala brez elektrike iz ene svojih največjih hidroelektrarn. Uničeno pa je tudi več tisoč kmetij.
»Rusija je uničila jez Nova Kahovka, kar je najbrž največja tehnološka katastrofa v Evropi v zadnjih desetletjih,« je na twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki zahteva izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN, rušenje jezu pa označuje za še en ruski vojni zločin. Nekateri zahodni analitiki pravijo, da to ne drži, tudi zato ne, ker ni smrtnih žrtev – vsaj zaenkrat kaže tako. Drugi pa, da to je vojni zločin, če jez ni bi bil porušen zaradi vojaške nuje, kot je denimo lani februarja storila ukrajinska stran s porušenjen jezu na reki Irpin, da je s poplavo ustavila rusko napredovanje proti Kijevu.
