Sodeč po izjavah finskih politikov in napovedih tamkajšnjih medijev je pričakovati, da bo država danes nakazala svojo namero, da zaprosi za članstvo v zvezi Nato. V torek je parlamentarni odbor za obrambo že potrdil, da podpira članstvo Finske v zavezništvu, danes pa bo osebno mnenje o tem predstavil predsednik države Sauli Niistö. Po napovedih finskih časnikov bo morda že danes enako storila tudi premierka Sanna Marin, njena vladajoča socialdemokratska stranka pa predvidoma v soboto. Končno odločitev bi potem na ravni predsednika države in vlade verjetno sprejeli v nedeljo, nato pa bo sledilo še izredno zasedanje parlamenta. Referenduma o članstvu ne bo.
Nagibanje k članstvu se je začelo po ruskem napadu na Ukrajino, ko je prej bolj zadržana javnost začela večinsko podpirati vstop v zavezništvo. Ruski predsednik »naj se pogleda v ogledalo, ker je sam to povzročil«, je včeraj dejal predsednik Niistö. Finska ima z Rusijo 1340 kilometrov meje, izkušnjo dveh vojn v času druge svetovne vojne, v času blokovske delitve pa je bila nevtralna.
Pričakovati je, da bo verjetni finski odločitvi sledila enaka tudi na Švedskem. Tamkajšnja vladajoča socialdemokratska stranka bo svoje mnenje sporočila v nedeljo, parlament pa v petek svoje varnostno poročilo. Niistö bo Stockholm obiskal prihodnji teden, tako da je takrat mogoča kakšna skupna izjava na to temo.
Po prošnji hitro do članstva
Ni še jasno, kako hitro bi državi lahko postali članici, v vsakem primeru pa mnogo hitreje kot kandidatke v preteklosti, saj sta njuni vojski moderni in že sodelujeta z Natom. Gre pa tudi za politično odločitev, da se to stori hitro – morda do konca leta, morda prej. V zavezništvu namigujejo, da bi pristopne protokole podpisali na vrhu zavezništva konec junija. Potem bi sledila obvezna ratifikacija v vseh tridesetih članicah. Doslej je le hrvaški predsednik Zoran Milanović dejal, da bi odločitev pogojeval s sprejemom volilne reforme v Bosni in Hercegovini, četudi imata glavno besedo parlament in vlada.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pravi, da zelo podrobno analizirajo dogajanje, potem ko so Finsko in Švedsko opozorili, da je zavezništvo »usmerjeno v konfrontacijo« in da njegova širitev ne bo povečala evropske varnosti. Finska premierka pravi, da morajo biti pripravljeni na vse vrste ruskih dejanj. Vprašanje, ki se precej omenja, je, kako bi bilo z varnostnimi zagotovili Finski in Švedski do vstopa v Nato, saj dotlej zanju ne velja peti člen, po katerem je napad na eno članico napad na vse. Že odpiranje tega vprašanja kaže na bojazen, kaj bi lahko storila Rusija. Verjetni recept je včeraj nakazal britanski premier Boris Johnson, ki je bil na Finskem in Švedskem, kjer so podpisali sporazuma o medsebojni vojaški pomoči, če bi bila ena ali druga stran napadena.
