Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v torek na floridskem domu bivšega predsednika Donalda Trumpa opravili hišno preiskavo ter po poročanju ameriških medijev odpeljali več polnih škatel. Sploh prvič v zgodovini se je zgodilo, da je zvezna policija pri kakšnem nekdanjem predsedniku ZDA opravila takšno preiskavo, nad katero visi vrsta vprašanj, je pa takoj postala velika politična tema.
FBI je preiskavo opravil na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Kot navajajo ameriški poznavalci, se glede na to, da se tiče nekdanjega predsednika, ni mogla zgoditi brez vedenja direktorja FBI Christopherja Wraya, ki ga je leta 2017 na položaj imenoval Trump, in pravosodnega ministra v vladi predsednika Joeja Bidna, Merricka Garlanda. Dejstvo, da so se za hišno preiskavo sploh odločili, naj bi nakazovalo na utemeljen sum kaznivega dejanja.
CNN je sklicujoč se na tri vire poročal, da je hišna preiskava na posesti Mar-a Lago povezana s preiskavo ravnanja s predsedniškimi dokumenti, ki jo proti Trumpu vodi FBI na predlog Državne uprave za arhive in evidence. Ta vladna agencija je zadolžena za ohranjanje in hrambo državnih in zgodovinskih dokumentov. Sem po zakonu sodijo tudi vsi zapiski in drugi dokumenti, ki jih med vodenjem države ustvari predsednik, in jih je zato nezakonito uničiti, Trump pa naj bi bil glede tega zelo samosvoj (v prihajajoči knjigi novinarke New York Timesa naj bi bile denimo fotografije raztrganih Trumpovih zapiskov v straniščni školjki Bele hiše, kar je njegov odvetnik zanikal). Predvsem pa je Trump po odhodu iz Bele hiše s seboj odnesel kopico dokumentov, ki jih ne bi smel. Državni arhivi so januarja letos od njega že dobili za petnajst škatel dokumentov, med katerimi so bili nekateri zaupni, kar naj bi sprožilo preiskavo. S Trumpovimi odvetniki so na to temo in o izročanju nadaljnjih dokumentov potekali pogovori. Nejasno je, zakaj bi dokumente iskali s hišno preiskavo in ne zahtevali njihove izročitve s sodno odredbo.
FBI proti Trumpu sicer vodi še eno preiskavo, o njegovih poskusih spremeniti izide predsedniških volitev leta 2020 in v povezavi z vdorom njegovih privržencev v kongres 6. januarja 2021.
Trditve o političnem pregonu
Trumpa v času hišne preiskave ni bilo na Floridi, saj poletje preživlja na posestvu v New Jerseyju. Novico, da je na njegov dom prišel FBI, je objavil kar sam, rekoč, da poteka nenapovedana racija in da so mu celo vdrli v sef. Dejal je, da so sodelovali z vladnimi službami glede izročitve nadaljnjih dokumentov in da je hišna preiskava nepotrebna. FBI je o preiskavi sicer predhodno obvestil tajno službo, ki varuje dom bivšega predsednika in ki je tudi omogočila nemoten vstop.
V Trumpovi republikanski stranki so se odzvali ostro. Vodja manjšine v predstavniškem domu kongresa Kevin McCarthy napoveduje kongresno preiskavo ravnanja FBI in pravosodnega ministra, če republikanci novembra na volitvah osvojijo večino. Trumpov podpredsednik Mike Pence je zahteval polno pojasnilo, rekoč, da še noben bivši ameriški predsednik ni bil tarča hišne preiskave. Floridski senator Marco Rubio je vlado obtožil preganjanja političnih nasprotnikov, »kar smo že velikokrat videli v marksističnih diktaturah tretjega sveta, nikoli pa v Ameriki«. Nekaj Trumpovih privržencev je pred Mar-a-Lagom v torek protestiralo. Niso se oglasili vsi. Pomenljivo je bil, vsaj sprva, tiho vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell. Demokrati pa predvsem izpostavljajo, da ni nihče nad zakonom, tudi bivši predsedniki ne, je denimo dejala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki pa se je strinjala, da je hišna preiskava »precej resen korak«. Zgodila se je v času, ko Trump med vrsticami napoveduje novo predsedniško kandidaturo.
