Dolg postopek izbiranja novega vodje konservativcev, ki bo znan drugega novembra, je sprožil hud poraz stranke na parlamentarnih volitvah četrtega julija. Poraženi britanski premierji imajo namreč lepo in razumno staro navado, da odstopijo tudi s položaja vodje stranke, kar sicer ostanejo do izvolitve naslednika. Kandidati morajo biti poslanci in dobiti podporo določenega števila kolegov, kar je odvisno od tega, koliko sedežev stranka zaseda v parlamentu. Tokrat so morali za nominacijo zbrati podporo samo desetih, saj imajo konservativci samo 121 poslancev (na volitvah so bili ob kar 251 poslancev). Ti potem glasujejo o kandidatih (v vsakem krogu odpade kandidat z najmanj glasovi), dokler nista v dirki samo še dva. O zmagovalcu ne odločajo poslanci, ampak člani stranke. Zadnji štirje morajo zbrati tudi po 200.000 funtov za strankino blagajno.
Torijci se branijo resnice?
Domnevna prva favoritka, nekdanja notranja ministrica Suella Braverman, ljubljenka protimigratskih desničarskih agitatorjev, ki jo je Sunak odstavil zaradi trditve, da je Britanija tarča migrantske invazije in da na Otok prihaja 100 milijonov migrantov, je bila celo za desnico v stranki prehuda desničarka. In preveč kritična do svoje stranke. Iz dirke se je umaknila še pred prvim krogom glasovanja rekoč: »Torijska stranka noče slišati resnic, ki sem jih povedala!«
Z umikom je očitno pomagala za njo najbolj desničarskemu in protimigrantskemu od šestih kandidatov, ki so se udeležili prvega kroga glasovanja. To je nekdanji državni sekretar za priseljevanje, 42-letni Robert Jenrick. Zbral je 28 glasov. Nekdanja ministrica za poslovne zadeve Kemi Badenoch je bila druga z 22 glasovi, nekdanji zunanji minister James Cleverly pa tretji z 21 glasovi. Iz dirke je odpadla nekdanja notranja ministrica Priti Patel. Pred torkovim novim krogom glasovanja kritiki na morejo verjeti, da je novi favorit Jenrick, čigar karizmo primerjajo s karizmo zbledele zidne tapete.
Dirka obeh kril
V drugem krogu se bodo pomerili trije kandidati s strankine desnice (Jenrick, Kemi Badenoch in Mel Stride, ki bo zelo verjetno naslednji »odpadnik«) in dva z »levice«, to sta nekdanja ministra James Cleverly, ki naj bi računal tudi na svojo všečnost in dejansko karizmo, ter Tom Tugendhat, ki računa na svojo domnevno odkritosrčnost, ker se je najbolj posul s strankinim pepelom, se edini opravičil za njeno vedenje, rekoč da je integriteta politikov pomembna.
»Politika ni igra in vsi poznamo ceno netrezne in neresne vlade,« je precej odkrito vse spomnil na Borisa Johnsona, ki bi ga, če bi ga lahko, večina konservativcev najraje vrnila za krmilo stranke. Čeprav so konservativni veljaki pozvali vse kandidate, naj ne napadajo drug drugega, je Jenrick požel slabo prikrito kritiko protikandidatov, ker odkrito zagovarja prekinitev britanskega članstva v evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki jo imajo za oviro pri spoprijemanju z nezakonitim priseljevanjem in pri deportacijah tujih prestopnikov.
Dobra novica za Jenricka
Aktualni favorit na stavnicah Robert Jenrick, ki se razglaša za kandidata sprememb, čeprav je služboval v vladah Borisa Johnsona, Liz Truss in Rishija Sunaka, se je zagotovo razveselil podatkov državnega statističnega urada, da rekordno število migrantov, ki živijo v Britaniji, ne dela in stane otoške davkoplačevalce osem milijard funtov na leto. 1,68 milijona nebritanskih državljanov je nezaposlenih ali ekonomsko neaktivnih, ker ne iščejo službe.
Nekonkurenčni torijci so slaba novica za Britanijo
Najvplivnejši med nekdanjimi premierji, laburist Tony Blair, je ocenil, da je nekonkurenčna konservativna stranka nekaj slabega za Britanijo. »Konkurenčna opozicija je pomemben del demokracije. Če se bodo konservativci umaknili v svoj kotiček politike in se pogovarjali samo med seboj, bo to slabo ne samo zanje, ampak tudi za državo.«
