V Bruslju se danes odvija nov vrh voditeljev Evropske unije, na katerem bodo prevladujoče tri teme. Spet se na dnevni red voditeljev vračajo migracije z novimi »inovativnimi načini«, da bi se prosilce za azil preverjalo v podobnih centrih v tretjih državah, kot ju je v Albaniji zgradila Italija. Druga velika tema bo načrt za zmago Volodimirja Zelenskega, ki ga bo evropskim voditeljem predstavil osebno. Prav tako pa se bo na srečanju nadaljevala razprava, kako je možno doseči na Bližnjem vzhodu celovito prekinitev spopadov in kaj lahko za to še storijo evropske države.

Po stopinjah Italije?

Veliko prahu je že pred začetkom srečanja dvigalo vprašanje migracij. Predvsem predlog predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen o vzpostavitvi migracijskih centrov izven Evropske unije, torej takšnih centrov, kot jih je vzpostavila Italija v Albaniji.

Ostro se je proti temu načrtu izrekla Španija, kjer so v vladi poudarili, da njihova migracijska politika že deluje. V Španiji še vedno razpravljajo o morebitni uporabi novega, a redko uporabljenega letališča v osrednji regiji Castilla-La Mancha, ki bi lahko služil za migrante. Povsem drugače sprejemajo predlog denimo na Nizozemskem, kjer se z vlado v Ugandi že pogovarjajo o možnosti, da bi prosilce za azil iz afriških držav, ki so bili na Nizozemskem zavrnjeni, po izčrpanju vseh pravnih poti deportirali v Ugando, nato pa bi se jih iz Kampale poslalo v njihovo matično državo. Uganda sicer že sedaj gosti okoli 1,5 milijona beguncev, večino iz Sudana in Demokratične republike Kongo.

Poljska začasno ukinila azilna pravila EU

Pritisk na evropsko azilno politiko prihaja tudi zaradi napovedi držav, da bodo iskale začasno izvzetje iz skupnih evropskih azilnih pravil. To je denimo že storila Poljska zaradi pritiska migrantov na svoji meji z Belorusijo, kamor prihajajo tudi z državno belorusko pomočjo. Tako za zdaj ne bodo sprejemali prošenj za azil na beloruski meji. Po oceni predsednika poljske vlade Donalda Tuska bo prav vprašanje migracij določilo evropsko prihodnost: »Na tem področju se bo odigrala prihodnost Evrope in Poljske. Edino vprašanje je, ali bodo to zagotovili desničarski populisti ali liberalna demokracija.«

Na Poljskem sicer nevladne organizacije pa tudi desni opozicijski poslanci kritizirajo potezo vlade za začasno ukinitev evropskih azilnih pravil, češ da je ta v nasprotju z mednarodnim pravom pa tudi z ustavo. Proti novi vladni azilni strategiji so glasovali sicer politično levo usmerjeni ministri koalicije. Novim ukrepom nasprotuje tudi predsednik države Andrzej Duda, sicer politični nasprotnik Tuska. »Napovedi predsednika vlade v zadnjih dneh ne bodo prispevale k varovanju naše meje in omejevanju migracij. Predstavnikom beloruske opozicije bodo preprečile, da bi na Poljskem poiskali zatočišče,« je eno negativno posledico izpostavil Duda.

Amnesty International: »Sramoten preobrat EU«

V Amnesty International so pred začetkom vrha evropske voditelje pozivali, naj se osredotočijo na humane politike obravnav migrantov. Po njihovi oceni so »središča za vračanje« nezdružljiva s pravom EU in mednarodnim pravom, spodkopavajo nedavno sprejeti Pakt EU o migracijah in azilu ter so v nasprotju z lastno oceno Komisije iz leta 2018, da ti sistemi »predstavljajo velike pravne in praktične izzive«, »tvegajo kršitev načela nevračanja« in so vprašljivo »skladni z vrednotami EU«.

»Sramoten preobrat Evropske komisije glede centrov za vračanje in drugih tako imenovanih 'inovativnih načinov' za preprečevanje migracij je zelo zaskrbljujoč. Komisija se že več let ni odzvala na ukrepe držav članic, ki očitno ne upoštevajo prava EU in mednarodnega prava na področju azila, zdaj pa se zdi, da namerava spodbujati svoje lastne predloge, ki niso združljivi s človekovimi pravicami in mednarodnim pravom,« je dejala Eve Geddie, direktorica urada Amnesty International za evropske institucije. »Vlade vedo, da so poskusi pošiljanja ljudi v države, s katerimi niso povezani, brez postopkovnih jamstev nezakoniti, neizvedljivi in dragi. Kjerkoli so bili takšni programi uvedeni, so povzročili katastrofalne kršitve človekovih pravic, hkrati pa so imeli uničujoč vpliv na azilne sisteme.«

Migracijski tokovi zmanjšani

Zanimivo je sicer, da se je po podatkih agencije EU za varovanje meja Frontex število nezakonitih vstopov v EU v prvih devetih mesecih leta prek osrednjega Sredozemlja - iz Libije in Tunizije prek Sicilije in Malte - v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 64 odstotkov, na nekaj več kot 47.700. Krepko je upadlo tudi število prehodov po balkanski poti, in sicer za 79 odstotkov na 16.968 ljudi. Po drugi strani se je število poskusov vstopa v EU po zahodnoafriški poti čez Atlantik - od severne in zahodne Afrike do Kanarskih otokov - se je na letni ravni podvojilo na približno 30.600 migrantov. V celoti sedaj Frontex beleži za 42 odstotkov manj migracij v EU kot v enakem obdobju lani.

»Osredotočili se bomo na konkretne ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij, vključno z okrepljenim nadzorom naših zunanjih meja, okrepljenimi partnerstvi in okrepljenimi politikami vračanja,« je v pismu voditeljem pred vrhom zapisal predsednik evropskega sveta Charles Michel.