Do predloga za spisek seznam varnih držav izvora prihaja v sklopu pospešitve izvajanja nekaterih vidikov lani sprejetega Pakta o migracijah in azilu, ki naj bi se začel uporabljati junija 2026. Predlog komisije za sedmerico varnih držav izvora pomeni, da bi prosilcem za azil, ki prihajajo v EU iz teh skupine držav lahko zavrnili prošnje in jim izdali nalog za vrnitev. Vendarle v komisiji poudarjajo, da določitev varne izvorne države avtomatično še ne zagotavlja varnosti za vse državljane te države. Države članice morajo vsako prošnjo za azil oceniti posebej, ne glede na to, ali oseba prihaja iz varne izvorne države ali ne.
Slovenski in evropski seznam se razlikujeta
Članice sicer lahko po lastnih merilih že sedaj določajo varne države izvora, vseevropskega spiska varnih izvornih držav namreč doslej ni bilo. Po Evropski uniji se ti spiski tako razlikujejo. Slovenski spisek je obsežnejši, na njem pa ni treh držav, ki so na prvem evropskem spisku varnih držav (Egipt, Kolumbija in Indija). V Sloveniji so namreč od leta 2022 za varne izvorne države opredeljene: Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Gana, Gambija, Gruzija, Kosovo, Maroko, Nepal, Senegal, Severna Makedonija, Srbija, Tunizija in Turčija.
Komisar za migracije Magnus Brunner je ocenil, da je vsak ukrep, ki lahko pospeši odločanje o azilu, bistvenega pomena, saj se številne države članice soočajo z velikimi zaostanki pri obravnavi prošenj za azil. »Določbe pakta o stopnjah priznavanja in uporabi koncepta varne izvorne države lahko državam članicam pomagajo pri hitrejši obravnavi prošenj, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da se vsaka prošnja za azil še vedno obravnava individualno in da jo preverjajo nacionalna sodišča,« je opozoril Brunner.
Še dve novosti
Komisija je sicer predlagala še dve pospešitvi izvajanja Pakta o migracijah in azilu. Prva je, da bi članice EU lahko pri preverjanju upravičenosti za azil uporabile pospešeni postopek, če bi prosilci prihajali iz držav, iz katerih je sicer v povprečju prosilcem le v petini primerov odobrena mednarodna zaščita. Drugi predlog komisije pa predvideva, da bi lahko članice varne tretje države in varne izvorne države določile same. Koncept varne tretje države sicer omogoča, da se prosilci za azil pošljejo v državo, kjer lahko najdejo zaščito, namesto da bi ostali v državi, za katero so zaprosili.
Če bosta predloge evropske komisije potrdila še Svet EU in evropski parlament, bodo te postale del uredbe EU o azilnem postopku, ki je del lani sprejetega pakta o migracijah.
