Države članice Evropske unije naj od začetka avgusta do konca marca privarčujejo 15 odstotkov svoje plinske porabe. Takšen predlog za prostovoljno varčevanje v sedemindvajseterici je evropska komisija danes predlagala državam članicam, zato da bi se izognili morebitni energetski krizi v zimskim mesecih, ko bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko dobavo zemeljskega plina EU korenito zmanjšal ali popolnoma ustavil.
Popolni odklop dobave ruskega plina EU je »verjeten scenarij«, ta pa bi prizadel celotno sedemindvajseterico, je ob predstavitvi predloga evropske komisije, kako se temu negativnemu scenariju izogniti, povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija zato državam članicam predlaga, da od 1. avgusta do 31. marca zmanjšajo svojo porabo zemeljskega plina za 15 odstotkov na podlagi petletnega povprečja porabe (v istih časovnih obdobjih avgust-marec v teh letih). Doslej je EU v povprečju privarčevala zgolj 5 odstotkov zemeljskega plina, kar pa je po oceni komisarke za energetiko Kadri Simson premalo. Načrt evropske komisije potrebuje še odobritev držav članic. O tem bodo prihodnji torek na izrednem zasedanju odločali energetski ministri članic EU.
Vsaka država članica naj bi se glede na svoj energetski miks in specifično situacijo sama odločila, kako bi prišla do teh prihrankov. Če bi pozimi prišlo do resnih težav z oskrbo, bo prostovoljno varčevanje poletnih in jesenskih mesecev tudi postalo pomembno, da bodo države lahko dobile solidarnostno energetsko pomoč drugih članic. Če bi prišlo do resne zaostritve v energetski oskrbi Evrope že prej – bodisi z občutnim zmanjšanjem plinske dobave iz Rusije ali morda celo popolno prekinitvijo -, pa bi lahko evropska komisija razglasila izredne razmere, varčevanje z zemeljskim plinom pa bi nato postalo obvezno.
»Rusija nas izsiljuje. Energijo uporablja kot orožje. Zato moramo biti pripravljeni na vsak možen primer - najsi gre za delni, veliki ali celoviti odklop dobave ruskega plina,« je dejala von der Leynova.
Če bo prišlo do popolne prekinitve ruskega plina, bo obstajala vrzel med ponudbo in povpraševanjem, je priznala komisarka Simsonova. V primeru zime s povprečnimi temperaturami bi lahko primanjkovalo 30 milijard kubičnih metrov plina, v primeru mrzle zime pa 45 milijard kubičnih metrov plina. Prav takojšnje varčevanje s plinom vse do marca naj bi nevarnost zadostne oskrbe zmanjšalo, je poudarila Simsonova.
Rusija sicer dobavlja 40 odstotkov potreb držav EU po zemeljskem plinu oziroma 155 milijard kubičnih metrov plina na leto.
