Vojna v Ukrajini se stopnjuje, hkrati pa tudi priprave Evropske unije na to, da z ruskim izsiljevanjem glede plinske oskrbe še bolj okusi negativne posledice vojne. Ne le, da ruski zunanji minister Sergej Lavrov napoveduje, da so cilji »ruske vojaške operacije v Ukrajini« onstran Donbasa – z morebitnim nadaljnjim zmanjšanjem dobav plina Evropski uniji grozi tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Čeprav naj bi po desetdnevnih vzdrževalnih delih danes ponovno zagnali plinovod Severni tok 1 (po njem v EU priteče 30 odstotkov ruskega plina), ruski predsednik dopušča možnost zmanjšanja ali celo popolno zaustavitev dobav po tem plinovodu. V preteklih mesecih so v EU sicer opazili zmanjšane dobave tudi po drugih plinovodih (junija je Rusija dobavila manj kot tretjino siceršnjega volumna zemeljskega plina), Moskva pa je zmanjšala ali v celoti ustavila dobavo dvanajstim državam članicam.
Popoln odklop dobave ruskega plina EU je »verjeten scenarij«, ki pa bi prizadel celotno sedemindvajseterico, je ob predstavitvi predloga evropske komisije, kako se temu negativnemu scenariju izogniti, povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kako do varne zime
Zimski energetski krizi se želi evropska komisija izogniti z načrtom prostovoljnega varčevanja držav članic z zemeljskim plinom. Porabo tega energenta naj bi od 1. avgusta do konca marca prihodnje leto prostovoljno znižale za 15 odstotkov glede na povprečje zadnjih pet let v istem časovnem obdobju. To je temeljni cilj načrta, ki so ga poimenovali »Prihranite plin za varno zimo«. Potrebno je skupno ukrepanje, le na ta način se bo mogoče spoprijeti s težavami, je poudarjala von der Leynova v družbi treh evropskih komisarjev.
Skladišča zemeljskega plina so sicer trenutno napolnjena 65-odstotno, Evropska unija pa jih želi do konca poletja napolniti do 80 odstotkov zmogljivosti. Varčevanje s plinom v poletnih mesecih bo olajšalo polnjenje skladišč zemeljskega plina, prav tako bo po ocenah evropske komisije zmanjšalo negativni učinek padca BDP ob morebitni delni ali popolni prekinitvi plinskih dobav iz Rusije (ta bi se lahko gibal med 0,6 in 1,5 odstotka).
A če pride do popolne prekinitve dobav ruskega plina, bo nastala vrzel med ponudbo in povpraševanjem, je priznala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. V primeru zime s povprečnimi temperaturami bi lahko primanjkovalo 30 milijard kubičnih metrov plina, v primeru mrzle zime pa 45 milijard kubičnih metrov plina. Takojšnje varčevanje s plinom vse do marca naj bi zmanjšalo nevarnost, da plina zmanjka, je poudarila Simsonova in navedla, da bi z izpolnitvijo 15-odstotnega zmanjšanja porabe privarčevali 45 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Načrt zmanjšane porabe zemeljskega plina v EU – prihodnji teden bodo o njem razpravljali še energetski ministri članic, ki morajo načrt potrditi – predlaga različne načine, kako zmanjšati porabo tega energenta. Industrijski odjemalci naj bi prešli na druge vire energije, če je to možno. V javnih zgradbah naj bi obvezno zmanjšali porabo zemeljskega plina, države pa naj bi tudi spodbujale bolj konservativno ogrevanje oziroma hlajenje. V vsakem primeru bi bila ob morebitnih redukcijah gospodinjstva zadnja prizadeta.
Države naj odločijo,
kako uresničiti cilj
Vsaka država članica naj bi se sicer glede na svojo energetsko košarico in specifično situacijo sama odločila, kako bo varčevala. Nekaterim državam je v preteklih mesecih že uspelo krepko zmanjšati porabo zemeljskega plina, Finski denimo za 54 odstotkov, Nizozemski pa za 20 odstotkov. Toda EU je skupaj v povprečju privarčevala zgolj 5 odstotkov zemeljskega plina, kar je po oceni komisarke za energetiko Kadri Simson odločno premalo.
Če bi pozimi prišlo do resnih težav z oskrbo, bo prostovoljno varčevanje držav v poletnih in jesenskih mesecih postalo eno od meril pri dodeljevanju solidarnostne energetske pomoči. Vsaka dva meseca bodo morale evropski komisiji poročati, kako napredujejo pri doseganju cilja. »Kdor bo želel solidarnostno pomoč, bo moral dokazati, da si je prizadeval za zmanjšanje porabe zemeljskega plina,« je dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. V primeru resne zaostritve v energetski oskrbi Evrope še pred zimo – bodisi z občutnim zmanjšanjem ali celo popolno prekinitvijo plinskih dobav iz Rusije – pa bi lahko evropska komisija glede na novi načrt razglasila izredne razmere, varčevanje z zemeljskim plinom pa bi postalo obvezno.
