Evropska unija in Latinska Amerika danes končujeta tretji vrhu EU-CELAC, na katerem poskušajo poglobiti odnose in narediti korak naprej k sklenitvi že več let skoraj dogovorjenega prostotrgovinskega sporazuma, ki bi vzpostavil največje prostotrgovinsko območje na svetu. Zaradi želje po poglobitvi gospodarskega sodelovanja, s strani EU tudi zaradi vse močnejšega kitajskega prodora v Latinsko Ameriko, je dvodnevni vrh, sicer prvi po osmih letih, še toliko pomembnejši. Več kot trideset državnikov iz karibskih in latinskoameriških držav in evropski voditelji poskušajo najti skupni jezik tudi o tistem delu besedila sklepne deklaracije vrha, ki govori o vojni v Ukrajini.
Dogovor še letos?
Pred začetkom vrha so na obeh straneh nižali pričakovanja o možnostih preboja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in štirimi državami Mercosurja (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem). Čeprav je bilo besedilo sporazuma pripravljeno že leta 2019, pike na i ni zaradi evropskih pomislekov glede spoštovanja človekovih pravic in sečnje amazonskega pragozda.
Dodatna pogajanja in amandmaji po lanski zmagi Luiza Inacia Lule da Silve na brazilskih predsedniških volitvah (ta je precej bolj naklonjen ohranitvi amazonskega pragozda kot njegov predhodnik Jair Bolsonaro) niso prinesli preboja. Francija, Avstrija in Irska želijo v sporazumu določena zagotovila za zaščito podnebja, Brazilija na drugi strani pa terja varovalke za svoja mala podjetja na javnih razpisih, na katerih bi sodelovala tudi evropska podjetja. Vseeno je predsednica komisije Ursula von der Leyen včeraj ocenila, da je sklenitev dogovora z Mercosurjem zelo blizu. Lula da Silva in trenutno predsedujoči svetu EU, španski premier Pedro Sanchez, upata, da bi ga lahko sklenili do konca leta. Podpredsednica slovenske vlade Tanja Fajon, ki na vrhu zastopa premierja Roberta Goloba, je pojasnila, da je Slovenija kot izvozno naravnana država naklonjena čimprejšnji sklenitvi dogovora.
Na sledi za Kitajsko
EU ima s štirimi polnopravnimi članicami Mercosurja za šestdeset milijard evrov blagovne menjave, kar je manj od Kitajske. Podobno kot Afrika postaja tudi Latinska Amerika za Evropsko unijo vse bolj zanimiva zaradi redkih surovin, ki jih potrebuje za različne proizvode – od računalniških čipov do električnih baterij za avtomobile. V države Latinske Amerike namerava EU do leta 2028 investirati 45 milijard evrov in spodbujati sklepanje dogovorov o zagotavljanju redkih surovin.
Denar bodo sprostili iz evropskega programa Globalna pot, ki je namenjen zoperstavljanju kitajski gospodarsko-infrastrukturni iniciativi En pas – ena pot, preko katere cesarstvo sredine z investicijami v države krepi tudi politični vpliv. Med več kot sto sofinanciranimi projekti bodo denimo pridobivanje litija v Čilu in Argentini ter prometni in tehnološki projekti, tudi z zelenim predznakom. V Kostariki bodo pomagali pri nakupu električnih avtomobilov, v Kolumbiji pri gradnji podzemne železnice, v brazilski Amazoniji pa bodo sofinancirali vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja.
Sodelujoče države pa so se včeraj še usklajevale o besedilu sklepne deklaracije. Do razhajanj je prihajalo zaradi različnih pogledov nekaterih latinsko ameriških držav na rusko agresijo na Ukrajino.
