Kako se soočiti z ameriško protekcionistično politiko, ki utegne z milijardnimi subvencijami za proizvodnjo električnih avtomobilov, solarnih panelov in baterij zvabiti evropske proizvajalce na ameriški trg, je eno izmed temeljnih gospodarskih vprašanj, s katerimi se bo Evropska unija soočala v letošnjem letu. O tem bo tekla beseda že na današnjem srečanju evropske komisije s švedskim predsedstvom Sveta EU. Komisija mora namreč izpolniti prejeto nalogo držav članic, da čim prej predlaga evropski odgovor na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije (IRA), ki je bil sprejet lani poleti.
Ta zakon za evropsko industrijo prinaša dva velika izziva. Prvi je 340 milijard evrov subvencij za proizvodnjo tehnologij zelenega prehoda na ameriških tleh. Drugi izziv so dodatne davčne olajšave ob nakupu električnega avtomobila, ki pa jih lahko kupec unovči le, če je 40 odstotkov surovin v bateriji električnega avtomobila pridobljenih v ZDA oziroma če je vsaj polovica komponent baterije proizvedene ali sestavljene v ZDA, Kanadi in Mehiki. Prav zaradi teh določil se evropski proizvajalci bojijo neenakopravnega nastopa na ameriškem trgu, mnogi pa bi utegnili vsaj del proizvodnje preseliti na ameriška tla, kar seveda ni v interesu EU, ker bi to oslabilo njeno industrijsko bazo.
Prevelike evropske bojazni?
»Dejstvo, da je bil zakon o zmanjšanju inflacije sprejet v tej obliki, je bilo morda za nekatere Evropejce nekoliko presenetljivo,« je za Dnevnik dejal Milan Elkerbout, raziskovalec in vodja programa za podnebno politiko pri mislišču Center za evropske politične študije (CEPS). Drugo presenečenje za Evropejce so po njegovi oceni predstavljale zahteve glede proizvodnje baterij za električna vozila. »To je protekcionistični ukrep, ki ga Evropejci ne pričakujejo od ZDA glede na njihova zgodovinska stališča zavzemanja za prosto trgovino. Po drugi strani pa imajo EU in njene države članice tudi veliko industrijskih politik in subvencij za obnovljive vire energije in industrijo. Zato se mi zdi ocena, da bodo evropski proizvajalci sedaj drveli v ZDA, morda nekoliko premočna retorika.«
Podobno je za Dnevnik ocenil vodja oddelka za globalne in regionalne trge pri Inštitutu nemškega gospodarstva Jürgen Matthes. »Razlike v cenah energije so za energetsko intenzivne industrije veliko bolj pomembne. Poleg tega bodo evropski izvozniki verjetno lahko sodelovali v ZDA, saj pravila o lokalni vsebini dovoljujejo nekatere tuje vsebine in izjeme, če blago podobne kakovosti, količine in cene ni na voljo v ZDA,« razlaga.
Sprememb ni pričakovati
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob koncu lanskega leta poskušal ameriškega predsednika prepričati o spremembah zakonodaje, da ta ne bi bila v škodo evropskim proizvajalcem. Ta čas se nadaljujejo pogajanja med ameriškimi in evropskimi strokovnjaki. »ZDA ne bodo spremenile svoje zakonodaje za Evropejce, tako kot EU ne bi spremenila svojih zakonov v prid ZDA, na primer glede mehanizma za ogljično prilagoditev. Sprememba zakona o zmanjšanju inflacije bi zahtevala ponovna pogajanja o celotni zakonodaji. To se ne bo zgodilo. Pri razlagi nekaterih določb pa lahko obstaja nekaj diskrecije,« ocenjuje Elkerbout, prav od teh interpretacij pa bo po njegovi oceni odvisno, kako bo zakonodaja vplivala na proizvajalce v EU. ZDA in EU so pred dnevi sicer začele pogovore o vprašanjih subvencij za električne avtomobile, kjer bi utegnilo priti do določenega zbližanja.
Za odločen evropski odgovor se najbolj zavzemata industrijski sili EU, Francija in Nemčija. Francoski predsednik Emmanuel Macron želi, da bi z nacionalnimi in evropskimi ukrepi za krepitev določenih evropskih sektorjev ne glede na evropsko politiko zagovarjanja proste trgovine namenili vsaj 2 odstotka evropskega BDP. Francija je že začela pripravljati svojo zakonodajo za pomoč »zeleni industriji«. Hkrati se na evropski ravni pripravlja odgovor, s katerim se očitno želijo izogniti razpršenemu nacionalnemu subvencioniranju industrij, s čimer bi se pojavile težave pri spoštovanju pravil konkurenčnosti znotraj enotnega trga EU.
Z enakimi vatli nad ZDA?
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se zavzema za »evropsko zakonodajo IRA«. Obstaja tudi zamisel o oblikovanju posebnega evropskega suverenega sklada za spodbujanje industrije in o lajšanju pravil glede državne pomoči. Nič od tega še ni dorečeno. Predvsem komisar za notranji trg Thierry Breton ta čas v evropskih prestolnicah zbira stališča voditeljev. Glede oblikovanja novega sklada se denimo pojavljajo tudi premisleki, od kod za dodatno pomoč industriji najti nova sredstva. Mnenja se ponovno razhajajo o tem, ali bi lahko uporabili skupno evropsko zadolževanje ali pa bi sredstva črpali iz neporabljenih sredstev evropskega sklada za okrevanje gospodarstva po covidu-19.
