Voditelji držav članic EU so na včerajšnjem neformalnem vrhu na Madžarskem sprejeli budimpeštansko deklaracijo, dolg seznam nalog skupaj z roki za njihovo izpolnitev, vse z namenom poglobitve notranjega trga, povečanja kapitalskih investicij in enotnega energetskega trga. »Veliko dela je bilo potrebnega, da smo prišli do dokumenta, o katerem smo se vsi strinjali in ki gospodarsko konkurenčnost postavlja v središče evropskih prizadevanj v prihodnjih letih,« je povedal madžarski premier Viktor Orban ob sklenitvi novega evropskega dogovora o konkurenčnosti, kar je bil tudi osrednji cilj polletnega madžarskega predsedovanja Svetu EU. V deklaraciji so voditelji pozvali evropsko komisijo, naj v prvi polovici prihodnjega leta pripravi konkretne predloge.
Evropska prizadevanja za krepitev konkurenčnosti in zmanjšanje zaostanka za Združenimi državami in Kitajsko so postala še bolj urgentna z zmago Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, je dejal Mario Draghi, nekdanji šef evropske centralne banke in avtor odmevnega poročila o evropski konkurenčnosti. Trump je med predvolilno kampanjo govoril, da bo morala EU »plačati visoko ceno«, ker da ne kupuje dovolj ameriških izdelkov, ter grozil z uvedbo najmanj 10-odstotnih carin. EU ima z ZDA kar znaten trgovinski presežek pri blagu, manjši pa je njen primanjkljaj pri storitvah. V minusu je tudi pri neposrednih tujih investicijah.
Draghi je v poročilu zapisal, da bi EU potrebovala dodatnih 570 do 800 milijard evrov investicij letno, vendar za to ni prave pripravljenosti, še manj je jasno, kako bi to izpeljali brez dodatnih pritiskov na javne finance, ki se ponekod že gibljejo okoli rdečih številk glede dovoljene zgornje meje zadolževanja.
»Vsi smo za veliko Evropo«
»Vsi smo za to, da je treba Evropo spet narediti veliko. To je namreč edini možni odgovor na odločitev Američanov, da naredijo Ameriko spet veliko,« je včeraj dejal madžarski premier. Naredimo Ameriko spet veliko je Trumpov volilni slogan, Naredimo Evropo spet veliko pa moto madžarskega polletnega predsedovanja Svetu EU. Po Orbanovih besedah so se dogovorili tudi o vzpostavitvi evropske industrijske politike. Bruselj so pozvali, naj pripravi celovito industrijsko strategijo, da bodo industrijske panoge konkurenčne, delovna mesta pa kakovostna. V izjavi so se voditelji zavzeli še za sprejetje »odločnih korakov k uniji za prihranke in investicije« do leta 2026 ter napredek pri dokončanju unije kapitalskih trgov. To bi omogočilo mobilizacijo zasebnega financiranja.
To je bil sicer zadnji vrh EU, ki ga je vodil odhajajoči predsednik evropskega sveta Charles Michel. Nasledil ga bo Portugalec Antonio Costa.
