Voditelji Evropske unije so na včerajšnjem vrhu berlinskega procesa v Tirani šestim državam zahodnega Balkana predstavili načrt, kako približati njihova gospodarstva evropskim, saj so trenutno na približno tretjini poprečja EU. EU jim ponuja prost dostop do notranjega trga na področjih pretoka blaga in storitev, cestnega prometa, energetike, električne energije in digitalnega trga. Tako je v Tirani predstavnikom BiH, Črne gore, Srbije, Kosova, Albanije in Severne Makedonije dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da je »načrt priložnost, da ob pravilni izvedbi podvoji velikost vaših gospodarstev v desetih letih«.

Načrt sicer ni popolna novost, saj ga je von der Leynova javno predstavila junija na forumu v Bratislavi. Ima štiri stebre, poleg že omenjenega še zbliževanje gospodarstev v regiji, finančna sredstva EU za naložbe in reforme v višini šestih milijard evrov (od tega štiri milijarde posojil) in reforme na več področjih.

Slovenija zraven pri centru za kibernetsko zmogljivost

EU je po začetku vojne v Ukrajini okrepila zanimanje za integracijo zahodnega Balkana. To so tokrat dokazovali tudi s tem, da je vrh berlinskega procesa prvič potekal zunaj EU. Proces je sicer idejni projekt bivše kanclerke Angele Merkel iz leta 2014, namenjen integraciji zahodnega Balkana, in naj bi bil bolj usmerjen v praktične projekte. Eden takšnih je ustanovitev centra za kibernetsko zmogljivost na zahodnem Balkanu. Sporazum o tem so v Tirani podpisali slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, črnogorski premier Dritan Abazović in francoska ministrica za Evropo Laurence Boone, ki je bila na vrhu v Tirani namesto predsednika Emmanuela Macrona, saj se je zadržal doma zaradi terorističnega napada na severu Francije v Arrasu, kjer je bil ubit učitelj.

So pa bili v Tirani poleg že omenjenih nemški kancler Olaf Scholz, španski premier Pedro Sanchez, predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je avgusta dejal, da bi morale biti EU in kandidatke pripravljene na širitev do leta 2030, ter visoki predstavniki več drugih članic EU.

Brnabićeva hladno do Rame

Eden od treh vsebinskih sklopov vrha v Tirani je bil namenjen tudi izzivom dvostranskih odnosov med državami zahodnega Balkana, ki jih ne manjka. Najbolj izpostavljeni so ta čas odnosi med Srbijo in Kosovom. V Tirani ni prišlo do srečanja premierke Ane Brnabić in premierja Albina Kurtija, Brnabićeva pa je precej hladno pozdravila tudi gostitelja, premierja Edija Ramo, rekoč da se tako počuti, ker je predlagal uvedbo sankcij proti Srbiji zaradi incidenta v Banjski. Scholz je državi pozval, naj sedeta za pogajalsko mizo, saj da ju spor samo zadržuje pri napredku, zavzel pa se je tudi za čimprejšnjo širitev EU »dvajset let potem, ko smo obljubili vstop«.