Balkan je za Turčijo eno ključnih področij zunanje politike. Stabilnost v tem delu sveta je eden od ciljev Turčije, ki kot most med Evropo in Azijo podpira integracijo tega dela stare celine v Evropsko unijo, kamor si Turčija želi tudi sama kot država z najdaljšim stažem v čakalnici Unije.
Predsednik Recep Tayyip Erdogan je med današnjim obiskom v Beogradu, prvim po dveh letih, s srbsko stranjo podpisal enajst sporazumov in memorandumov, večinoma je šlo za pravne okvirje, s katerimi krepijo dvostransko sodelovanje. »Odnosi med Turčijo in Srbijo so takšni, da lahko rečemo, da gre za zlato dobo,« je dejal Erdogan. Gospodarsko sodelovanje med državama je v zadnjih desetih letih močno naraslo. Turške investicije v Srbiji znašajo že okoli 400 milijonov dolarjev, blagovna menjava, ki so jo v nekaj letih za sedemkrat povečali, pa več kot 2,6 milijarde evrov na leto.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki krepitev gospodarske rasti razume kot največji garant miru in stabilnosti, je izrazil upanje na nadaljnjo rast turških investicij v Srbiji, hkrati pa se je zahvalil Erdoganu, da ga je bil vedno pripravljen poslušati, četudi se nista vedno strinjala. »Pri nas je mnogo tekstilnih in drugih podjetij. Verjamemo, da bomo imeli veliko poslovnih priložnosti v prihodnosti, tudi na področjih energetike in storitev IT,« se je za krepitev turških investicij zavzel Vučić ter ocenil, da je po današnjem srečanju srbsko-turško sodelovanje še močnejše. Do sodelovanja bo prišlo tudi na področju obrambne industrije, sta se še dogovorila predsednika – eden izmed prvih projektov bi lahko bil na področju dronov.
Novi droni za Albanijo
Pred obiskom Srbije je Erdogan svojo mini balkansko turnejo začel v Albaniji. Uradna Ankara ima tudi s Tirano dobre politične in gospodarske odnose. Okoli 600 turških podjetij v Albaniji zaposluje 15.000 ljudi, hkrati je Turčija za Albanijo eden najpomembnejših partnerjev z milijardo dolarjev letne blagovne menjave. To bi si želel Erdogan podvojiti, je napovedal med obiskom v Tirani. Začel ga je sicer s slavnostnim odprtjem mošeje Namazgah, ene izmed največjih na Balkanu, vredne 30 milijonov evrov, gradnjo pa je financirala prav Turčija.
Poleg krepitve gospodarskega sodelovanja in sporazuma o krepitvi odnosov na področju izobraževanja in kulture sta se z albanskim premierjem Edijem Ramo pogovarjala tudi o obrambnih zadevah. Kot je povedal Rama, bo Albanija od Turčije v dar dobila več kamikaz dronov. »To pa ne pomeni, da bo Albanija koga napadla,« je dejal Rama, ki je sporočilno vrednost turškega darila videl v tem, da Albanije ni mogoče kar napasti. Napovedano orožarsko sodelovanje sicer ni prvo med Albanijo in Turčijo. Uradna Tirana je zaradi modernizacije vojske leta 2002 že kupila tri izvidniške in napadalne drone bayraktar, zaradi česar so bile takrat vznemirjene srbske oblasti.
