Škotski parlament nima pristojnosti za razpis referenduma o neodvisnosti, če o tem ni dogovora med britansko in škotsko vlado. To velja tudi, če gre za posvetovalni referendum, saj bi vseeno imel pomembne politične posledice za unijo, je včeraj presodilo britansko vrhovno sodišče in tako prizadejalo hud udarec zagovornikom škotskega osamosvajanja.
Škotska premierka Nicola Sturgeon, ki se zavzema za nov referendum o škotski neodvisnosti, je takoj po objavi razsodbe tvitnila: »Britansko vrhovno sodišče ne sprejema zakonov, ampak jih samo razlaga. Zakon, ki Škotski ne dovoljuje, da izbere svojo prihodnost brez soglasja Westminstra (britanske vlade oziroma parlamenta), razgalja, da je pojmovanje Združenega kraljestva kot prostovoljnega partnerstva mit, in je argument za drugi referendum.« Na prvem referendumu leta 2014 je za neodvisnost Škotske glasovalo 44,95 odstotka, proti pa 55,78 odstotka udeležencev referenduma. Škotska vlada potrebo po novem referendumu razlaga s spremenjenimi okoliščinami zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Poslanec na Škotskem vladajoče Škotske nacionalne stranke (SNP) Angus Brendan MacNeil se je pred vrhovnim sodiščem izrazil bolj sočno. »Razsodba pomeni, da je Škotska talka unije, imamo pa izhod. V volilnih skrinjicah. Čas je za razpravo o načrtu B.«
Načrt B je izvedba prihodnjih parlamentarnih volitev na Škotskem kot ne sicer formalni, zato pa dejanski referendum o neodvisnosti. SNP bi se tako na volitve podala s programom, ki bi imel izključno to točko. MacNeil je pozval k predčasnim volitvam, prepričan, da bi škotski volilci tokrat glasovali za neodvisnost. Redne so na vrsti leta 2026.
Tudi posvetovalni referendum problematičen
Vnaprej je bilo jasno, da je od razsodbe vrhovnega sodišča odvisno, ali bo škotska vlada lahko razpisala referendum o neodvisnosti brez blagoslova Londona. Sturgeonova ga je načrtovala 19. oktobra 2023. Njena SNP in škotski Zeleni imajo v škotskem parlamentu večino, ki hoče neodvisno Škotsko. Sturgeonova je tako od britanske vlade zahtevala podoben sporazum, kot ga je leta 2014, ko je razpisala prvi referendum, dosegla s tedanjim konservativnim premierjem Davidom Cameronom. Sporazum je zagotavljal, da bo izid referenduma zakonit in mednarodno priznan.
Ker pa Cameronovi konservativni nasledniki na premierskem stolčku Theresa May, Boris Johnson in Liz Truss niso hoteli slišati za to, je škotska vlada vrhovno sodišče zaprosila za mnenje, ali lahko obide vlado v Londonu. Prepričevala je tudi z argumentom, da bi bil referendum posvetovalni in da želi z njim ugotoviti stališče Škotov o neodvisnosti. Njeni odvetniki so na vrhovnem sodišču trdili, da takšen referendum ne bi nosil pravnih posledic in da bi bila, če bi večina na referendumu glasovala za neodvisnost, vseeno potrebna pogajanja med škotsko in britansko vlado in zakonodaja, sprejeta v britanskem parlamentu. Tudi brexitski referendum je bil namreč posvetovalni, pa je Britanija zapustila EU šele, ko je britanski parlament po večletnih političnih bitkah glasoval za brexit.
Britanska vlada pa je na vrhovnem sodišču zatrjevala, da je povsem očitno, da je pristojnost odločanja o usodi unije »rezervirana za britanski parlament« in da škotski parlament nima polnomočij za razpis referenduma. Vladni odvetniki so poudarjali, da bi bil osnutek zakona škotske vlade o referendumu neposredno povezan z unijo in da je povsem jasno, da cilj škotske vlade ni izpeljati »samo raziskave javnega mnenja« o neodvisnosti.
Sturgeonova želi
prehiteti laburiste
Prepir o škotski prihodnosti se z včerajšnjo razsodbo ne bo polegel. Prej nasprotno. Na novo se razplamteva. Sturgeonovi se mudi, ker se boji, da bi v primeru verjetne zmage Starmerjevih laburistov na naslednjih britanskih parlamentarnih volitvah podpora neodvisnosti na Škotskem upadla. V prepir se bo moral vključiti tudi že četrti konservativni premier, Rishi Sunak, ki so se mu izpolnile želje, da bi vrhovno sodišče dalo prav vladi, čeprav so se v njegovem kabinetu potihem bali najbolj eksplozivnega scenarija – razsodbe v korist škotske vlade. Zdaj Sunak javno upa, da bo vprašanje škotske neodvisnosti za nekaj časa potihnilo, potihem pa verjetno dobro ve, da so to samo pobožne želje. x
