Ostanki mesta, katerega ime je v jeziku prebivalcev pomenilo kamniti steber, se nahajajo v naravnem parku Balamku na polotoku Jukatan. Šprajčeva skupina jih je našla med pregledom še neraziskanega dela tropskega gozda, kjer so bili aktivni med marcem in junijem. Pregled so izvajali iz zraka z lasersko merilno metodo LiDAR.

Najdišče Ocomtun ima osrednje območje, ki se nahaja na vzpetini, obdani z obsežnimi mokrišči, in vključuje več piramidastih struktur, visokih do 15 metrov, je po poročanju tiskovne agencije Reuters o odkritju dejal Šprajc. Poleg piramid so na najdišču našli tudi kamnite stebre, tri trge z večjimi stavbami, igrišče za igre z žogo ter druge strukture, razporejene v skoraj koncentričnih krogih.

Raziskovalna skupina je prav tako našla več oltarjev na območju v bližini reke La Riguena, ki so bili morda zasnovani za skupnostne obrede, vendar bo za natančno določitev njihovega namena potrebnih več raziskav, je opozoril Šprajc.

Ocomtun je bilo najverjetneje pomembno regionalno središče tedanje majevske družbe, zaton pa je najbrž doživelo med 9. in 11. stoletjem, kar se sklada s časom propada majevske kulture v tej regiji.

Majevska civilizacija, ki je danes poznana predvsem po svojih naprednih koledarjih, se je raztezala čez ozemlja današnje jugovzhodne Mehike, celotno Gvatemalo in Belize ter čez zahodne dele Hondurasa in Salvadorja. Zaton je doživela še pred prihodom španskih kolonialistov v latinsko Ameriko, še poroča Reuters.

Ivan Šprajc je arheolog in etnolog, ki je že vrsto let osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Z raziskovalno ekipo je v osrednjem delu Jukatana odkril vrsto prej neznanih arheoloških najdišč, med njimi tudi pomembne centre nekdanje regionalne politične organizacije. Šprajc je tudi predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.