Danes je Nato dvojno praznoval, in sicer 74. obletnico ustanovitve ter vstop nove članice v zvezo. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je na sedežu zavezništva v Bruslju predal dokumente o pristopu Antonyju Blinknu, zunanjemu ministru ZDA, ki so depozitarke severnoatlantske pogodbe, s čimer je nordijska država postala 31. članica Nata. Potem so sočasno slavnostno dvignili finsko zastavo v Bruslju in Natovo v Helsinkih.

»To je najhitrejši pristopni proces v sodobni zgodovini Nata – trajal je manj kot leto dni,« je rekel generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po ruskem napadu na Ukrajino je Finska skupaj s Švedsko za članstvo zaprosila maja lani in se tako umaknila iz dolgoletne nevtralnosti. »Obdobje vojaške neuvrščenosti v naši zgodovini se je končalo. Začenja se nova era,« je danes povedal Haavisto.

Voditelji preostalih 30 članic so drug za drugim pozdravljali vstop Finske v Nato. Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je Nato zdaj še močnejši, nemški kancler Olaf Scholz je izjavil, da gre za zmago transatlantske varnosti, slovenski premier Robert Golob pa je rekel, da je vesel vstopa Finske, »ki z nami deli iste vrednote«, in da upa, da ji bo kmalu sledila še Švedska. Ta čaka na zeleno luč Turčije in Madžarske in bi morda lahko vstopila na julijskem vrhu zavezništva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem povedal, da vstop Finske v Nato pomeni »poseg v našo varnost in nacionalne interese«, ter napovedal ruske protiukrepe.

Sicer pa je Nato zdaj videti tako:

• Ima 31 članic, torej je v njem skoraj vsaka šesta država na svetu.

• Prebivalstvo članic šteje 955 milijonov, kar je slaba osmina človeštva.

• Članice namenijo za obrambo približno 57 odstotkov vseh tovrstnih izdatkov na svetu, daleč največ od njih ZDA.

• Ustanovitvenih članic Nata je 12, širil se je devetkrat, vstop Finske pomeni četrto širitev z eno samo državo.