Sodnica Deborah Taylor je dolgo najbolj priljubljenemu otoškemu Nemcu (v Veliki Britaniji se je za stalno naselil leta 2012), ko mu je izrekla sodbo za zlorabo osebnega stečaja, očitala, da na sojenju ni pokazal niti malo kesanja in ponižnosti. »Boom boom Boris«, kot so mu ljubkovalno rekli na Otoku zaradi močnega servisa, ki je bil poleg volej udarcev pred mrežo ključen za to, da je bil dve leti najboljši teniški igralec sveta, je končal v zaporu nemara prav zato, ker ni pokazal nobenega kesanja in ponižnosti. V nasprotnem primeru bi bila njegova kazen milejša ali morda celo pogojna. Ob izreku kazni je bil videti presenečen. Šokiran. Kot bi pričakoval, da bo z najnovejšo lepotico Lilian, ki ga je spremljala in je podobna večini njegovih bivših, s sodišča odkorakal na prostost, ne pa v zapor. Ker je slavni Boris Becker.
Trd padec z višav
Malokateri športni zvezdnik je s takih višav tako trdo treščil na tla kot Becker. Prvi pride na misel Mike Tyson. Becker je leta 1985, pri sedemnajstih, z osvojitvijo prvega od treh wimbledonskih grand slamov kot najmlajši zmagovalec in prvi nenosilec šokiral tekmece, svet in sebe. Do prezgodnje upokojitve leta 1999 je nanizal veliko zmag, trofej (dvakrat je osvojil tudi avstralski grand slam in enkrat ameriškega) in pravljično obogatel. Samo s tenisom je zaslužil več kot 45 milijonov evrov, od tega skoraj 24 milijonov s turnirskimi nagradami. Še vedno je trinajsti največji teniški zaslužkar. Ko je leta 2017 prijavil osebni stečaj, je bil dolžan šokantnih 60 milijonov evrov. Kam je šel ves denar? Kako mu je uspelo pridelati toliko dolga, ostaja čudež kljub vsem milijonom, ki jih je izgubil zaradi žensk, ločitve, preživnin za otroke (ima štiri s tremi ženskami) in razsipnega življenjskega sloga. To zadnje je potrdil celo na predvečer izgube prostosti. Nakupoval je v najdražji londonski trgovini Harrods.
Legendarni nemški teniški as je bil obtožen, da je izigral stečajni sistem. Osebni stečaj je prijavil, češ da ne more poplačati treh milijonov in pol evrov posojila, s katerim je kupil vilo na Majorki v Španiji. Leta 2018 se je začasno izognil sodišču s trditvijo, da ima diplomatski status, saj naj bi bil športni ataše Centralnoafriške republike, ki mu je dala svoj diplomatski potni list. Ta je bil lažen. Njegova 54-letna podoba je žalostna. Njegova usoda je tragična, a zanjo ni kriv nihče drug kot on sam. Javno ponižani nekdanji teniški zvezdnik bo zaradi niza slabih osebnih, finančnih in drugih odločitev ostal brez vsega. Njegov odvetnik, ki najbrž pretirava, ko pravi, da je brez prihodnosti, je sodnico do zadnjega pozival, naj ga ne pošlje v zapor. Trdil je, da je njegov edini greh v tem, da je brezupen primer, ko gre za denar. Porota se je bolj odzvala na poziv tožilke, naj misli predvsem na njegovo nepoštenost, na to, da je zlorabil poceni stečajno kupčijo in da zato mora biti kaznovan.
Nepoštenost je pokazal že leta 2002, ko so ga v Nemčiji spoznali za krivega davčne utaje, a takrat jo je odnesel s pogojno zaporno kaznijo, ki pa ga očitno ni izučila. Porota, ki ji je sodnica zabičala, naj pozabi, kdo je, ga je 8. aprila spoznala za krivega štirih od 24 točk obtožnice, povezanih s prikrivanjem imetja. V zapor je moral, ker v stečajnem postopku ni razkril vsega imetja. Prikril je stanovanje v najdražji londonski četrti Chelsea in dve nepremičnini v Nemčiji v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov, ter 1,4 milijona evrov, ki jih ima na bančnih računih v Belgiji in na britanskem otoku Guernsey, davčnem paradižu v Rokavskem prelivu. Grozilo mu je do sedem let zapora, odnesel jo je z dvema letoma in pol. Sodnica je dejala, da mora odsedeti najmanj polovico.
Več podgan kot jetnikov
Priznati si bo moral, da je kršil zakon, zlorabil poceni stečaj in skrival imetje. V 171 let starem zaporu Wandsworth, enem največjih v Evropi, saj gosti 1500 jetnikov, bo ostal samo nekaj tednov, ker ni namenjen nenasilnim kriminalcem. Ob zadnji inšpekcijskem pregledu so ugotovili, da razpada in da je v njem veliko več podgan kot jetnikov. Po preselitvi v manj strog zapor utegne postati inštruktor fitnesa, če se bo odločil delati in če ne bo imel duševnih težav, ki jih napovedujejo v njegovem taboru. Na prostosti, res omejeni z elektronsko zapestnico, utegne biti že po desetih mesecih, če se bo primerno vedel in pristojnim pokazal to, česar ni pokazal med sojenjem: kesanje in ponižnost.
