Ni treba veliko, da bi se predsednika hrvaške vlade in države Andrej Plenković in Zoran Milanović znašla v silovitem besednem spopadu, kjer padajo nizki udarci z obe strani. Povod za nov krog je odločitev Plenkovićeve vlade, da bo Hrvaška poslala do največ pet vojaških častnikov na poveljstvo Nata za varnostno pomoč in usposabljanje za Ukrajino (NSATU), ki bo v Wiesbadnu v Nemčiji.
Predsednikov preobrat
Milanović je predstavljal Hrvaško na julijskem vrhu zveze Nato v Washingtonu, kjer ni nasprotoval takrat sprejeti odločitvi o novem mehanizmu za pomoč Ukrajini. A je po vrnitvi domov izkoristil svoj položaj predsednika države in vrhovnega poveljnika ter zavrnil soglasje k udeležbi hrvaške vojske v NSATU, češ da ne more dovoliti, da bi Hrvaško porinili v vojno v Ukrajini. Podobno je storil tudi v primeru misije Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM) konec leta 2022, ko se je zoperstavil urjenju ukrajinskih vojakov na Hrvaškem, vlada pa v saboru ni dobila potrebne dvotretjinske podpore poslancev, zaradi česar je hrvaška vojska ostala doma.
Podoben scenarij se obeta v primeru NSATU, ker si pošiljanja častnikov v Wiesbaden ne želijo predvsem Milanovićevi privrženci v SDP. A proti bosta verjetno tudi zeleno-levičarska platforma Zmoremo! in desničarski Most, ki sta prav tako skeptična do pravilnosti vladne odločitve. Brez poslancev teh treh strank pa ni dvotretjinske večine v saboru. Glasovanje bo predvidoma jutri, razprava pa je bila zaključena v torek, ko je HDZ goreče branil svojo odločitev, vse nasprotnike pa opisoval kot prorusko nastrojene in jih obtožil, da želijo skregati Hrvaško z zavezniki v Natu.
Pred razpravo je Milanović dvakrat prepovedal načelniku glavnega poveljstva hrvaške vojske Tihomirju Kundidu, da bi na saborskem odboru za obrambo razložil, kakšna bo resnična vloga hrvaških častnikov v NSATU. Milanović meni, da bi tako prišlo do politizacije in zlorabe vojske s strani HDZ. Pojasnil je tudi, da je podpisal 12 vladnih sklepov o napotitvi 945 pripadnikov hrvaške vojske v 12 mirovniških misij na različne konce sveta, med katerimi bo 770 vojakov v Natovih misijah. Podprl ni zgolj NSATU, ker je prepričan, da gre za misijo, ki neposredno pomaga eni od sprtih strani v vojni. Edina država, ki je še pred Hrvaško napovedala, da ne bo sodelovala v misiji NSATU, je Madžarska.
Plenkovićevi dnevi grmenja
»Ste za zaveznike in podporo žrtvi, Ukrajini, ali ste za šibko in strahopetno politiko, ki jo zagovarja Milanović, da bi ugodil Putinu?« je te dni grmel Plenković, da bi pridobil čim več poslancev in širšo podporo javnosti za udeležbo v NSATU. Hrvaški premier je nekaj tednov trdil, da nihče izmed pripadnikov NSATU ne bo v Ukrajini, sploh pa ne hrvaški častnici. Kljub temu je potem v torek novinarjem potrdil, da bo v Kijevu nameščenih nekaj pripadnikov NSATU, s pojasnilom, da je to običajno za tovrstne misije ter da v glavnem mestu države partnerice Nata, v Ukrajini, že leta deluje predstavništvo zavezništva. To ne pomeni vpletanja Nata v konflikt in tam ne bo hrvaških vojakov, je pristavil premier.
A to, da se je ugriznil v jezik, je opoziciji zadostovalo za sklep, da je v nasprotju s predsednikom zavajal javnost in lagal o namestitvi NSATU zgolj v državah članicah. Pa čeprav je povedal, da je o delu misije v Kijevu lahko spregovoril šele, ko je Nato ugodil zahtevi Hrvaške za deklasifikacijo dokumentov o NSATU.
Med saborsko razpravo je tudi obrambni minister Ivan Anušić (HDZ) neutrudno ponavljal, da se aktivnost odvija izključno na ozemlju članic Nata, a je tudi on po Plenkovićevi izjavi obrnil ploščo. Obenem je HDZ obtožila Milanovića, da je stranki SDP posredoval zaupne informacije o misiji, kar so socialdemokrati zavrnili kot »politično folkloro pred predsedniškimi volitvami«.
