Devet držav, ki v različnih fazah pristopnega procesa upajo, da se bodo slednjič ali čim prej odprla evropska vrata. Sedemindvajset držav, ki morajo potrditi vsako širitev. To sta zgolj dva najširša okvira omejitev, v katerih bo morala delovati bodoča slovenska komisarka Marta Kos, da bi dosegla premike na področju širitve Unije, ki je do ruske invazije na Ukrajino in takratne spremembe političnih pogledov sedemindvajseterice na širitev preživljala širitveno utrujenost.
Velika pričakovanja
Analitičarki za evropsko širitev in zahodni Balkan Berta Lopez Domenech iz bruseljskega mislišča European Policy Center in Iliriana Gjoni iz mislišča Carnegie Europe glavno omejitev možnih premikov v širitvenem procesu vidita predvsem v državah članicah EU in njihovi pripravljenosti, da bi dejansko pritrdile širitvi. Kosova bi rada države kandidatke pripeljala na ciljno ravnino širitve, kar pomeni pomoč komisije pri njihovem širitvenem procesu, a velik del njenih nalog bo usmerjen tudi v prepričevanje skeptične politične in splošne javnosti v nekaterih državah članicah. Njena napoved, da ne bo pristala na to, da države kandidatke po opravljenem pogajalskem procesu ostanejo v čakalnici EU, je velika zaveza.
Vzporedno s prepričevanjem držav članic bo seveda potekalo prepričevanje kandidatk, da kar se le da kakovostno opravijo svoje reforme in zakonodaje prilagodijo evropskim. »Dobro je bilo, da je Kosova pri predstavitvi vztrajala, da bodo morale države izpolnjevati tudi vrednote EU, zato da bi lahko zadostile pristopnemu procesu,« ocenjuje Gjonijeva. Po njeni oceni je sicer dobro, da komisarsko mesto za širitev prevzema nekdo iz nekdanje Jugoslavije, saj takšna oseba bolje razume, kaj so doživljale tamkajšnje družbe. V regiji zdaj obstaja upanje, da bo potiskala širitveno agendo naprej, hkrati pa obstaja nevarnost, da bo širitev tema v Evropski uniji, ki bi lahko povzročala nadaljnje delitve v Uniji.
Kosova je v parlamentu napovedala oblikovanje posebne komunikacijske kampanje, ki bo prikrojena posameznim državam, z njo pa bodo koristi članstva predstavljali tudi v državah kandidatkah. To strategijo, ki jo bo morala Kosova pripraviti na podlagi delovnega naloga Ursule von der Leyen, je zdaj že od parlamentarnega odbora potrjena slovenska komisarska kandidatka predstavila zgolj v grobih obrisih. Pripravljala se bo tudi na osnovi novih raziskav evrobarometra o razpoloženju v posameznih javnostih.
Bodo članice sledile komisiji?
»Eno izmed neodgovorjenih vprašanj je, kako bo politična pripravljenost evropske komisije za širitev prenesena na države, ki dejansko odločajo o širitvi,« pravi Domenechova, ki bo v kratkem v parlamentu na Nizozemskem, ene izmed skeptičnih držav, poslancem razlagala prednosti in slabosti širitve na zahodni Balkan. Komisija se bo v svoji komunikacijski kampanji usmerila na več držav. Najpogosteje sta se omenjali Nizozemska, kjer se napovedujejo referendumi o vsaki širitvi, in Francija, kjer pa lahko – tako razlaga Domenechova – namesto referenduma o širitvi glasujejo tudi samo v parlamentu.
Javnosti v državah članicah so po ocenah analitičark vsaj glede širitve na zahodni Balkan manj kritične glede ekonomskih tveganj širitve kot pa političnih, češ, kaj bi vključitev teh držav pomenila za njeno zmožnost delovanja. »Balkan plačuje ceno naraščajočega iliberalizma,« ocenjuje Domenechova. Hkrati opozarja, da se zadržanost v evropskem javnem mnenju do širitve lahko delno razloži tudi z dolgoletno negativno podobo balkanskih držav v medijih, ker se denimo o Kosovu in Albaniji govori predvsem v povezavah z mafijo, o BiH pa kot o državi v vojni. »Če obstaja politična volja za širitev, potem je treba oblikovati tudi programe, s katerimi bi se presegalo stereotipe in krepilo zavedanje, da te države sodijo v Evropsko unijo,« pravi Gjonijeva. Po drugi strani bo morala EU tudi okrepiti kampanjo dobrobiti članstva v EU v državah kandidatkah samih. »Tam se doslej Evropska unija ni znala prodajati,« opozarja Domenechova in dodaja, da bo treba doseči ljudi, ki so zunaj mehurčka že prepričanih o dobrobiti članstva v Uniji.
Na vrata EU bosta najprej potrkali dve balkanski državi
Čeprav se pričakuje, da bo pod poljskim predsedstvom Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta Ukrajina odprla prvi sklop temeljnih pogajalskih poglavij v pristopnem procesu k EU, pa njenega skorajšnjega pristopa k EU še ni realistično pričakovati, opozarja Gjonijeva. Ovira je obsežno kmetijstvo Ukrajine, ki bi bilo s subvencijami upravičeno do približno tretjine proračuna skupne kmetijske politike. Prej bi bilo premike glede širitve mogoče pričakovati na Balkanu, ki je v čakalnici EU že dvajset let. »Črna gora se želi pridružiti leta 2028, kar pomeni, da bi morali pogajanja končati do konca leta 2026. Albanija (druga država, ki bi lahko končala pogajanja v naslednjih treh letih) bo imela težjo pot. Centri za preverjanje migrantov so v Evropski uniji zelo kontroverzni,« opozarja Gjonijeva.
Vendarle je po napovedih teh držav o njunih pričakovanjih, kdaj bi želele zaključiti pogajanja, pred kratkim izvedbo vseh reform za uskladitev z evropskim pravnim redom do konca leta 2027 napovedal tudi srbski predsednik Aleksander Vučić. Ali je to izvedljivo, ostaja odprto vprašanje. Čeprav se ta čas v zvezi z naslednjo širitvijo pogosto govori zgolj o eni ali dveh državah, pa bi lahko denimo zaradi uspeha teh držav nastali premiki tudi v Srbiji.
