Evropska komisija je nekdanjega šefa Evropske centralne banke in italijanskega premierja Maria Draghija pred letom dni prosila, naj napiše poročilo o tem, kako naj EU v času vse večjih svetovnih trenj ohrani konkurenčnost svojega okolju prijaznejšega in bolj digitalnega gospodarstva. »Trenutno stanje je res skrb zbujajoče. Rast v Evropi se že dolgo upočasnjuje, vendar smo to zanemarjali ... Zdaj tega ne moremo več ignorirati. Pogoji so se spremenili,« je ob današnji predstavitvi več kot 400 strani dolgega poročila dejal Draghi.

Povečal se je trgovinski protekcionizem, izginila je dobava poceni energije iz Rusije, Unija je morala več plačevati za svojo obrambo, njeno prebivalstvo pa se je zmanjševalo. Draghi je v poročilu navedel, da EU potrebuje naložbe v višini 750–800 milijard evrov na leto oziroma do pet odstotkov BDP – kar je veliko več celo od 1–2 odstotkov BDP EU iz Marshallovega načrta za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni. Poleg tega mora Unija ukrepati na več področjih. Če se to ne bo zgodilo, ji grozi agonija, je svaril.

V Draghijevem poročilu je navedeno, da so se države EU že odzvale na nove razmere, vendar je dodal, da je bila njihova učinkovitost omejena zaradi pomanjkanja usklajevanja. Različne ravni subvencij med državami so ovirale enotni trg, razdrobljenost je omejevala obseg, potreben za konkurenčnost na svetovni ravni, postopek odločanja v EU pa je bil zapleten in počasen. Poročilo predlaga, da se glasovanje s tako imenovano kvalificirano večino – namesto soglasja – razširi na več področij.