Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU, uvod v začetek politične jeseni na evropski ravni, je danes potekalo v Bruslju namesto v Budimpešti, prestolnici trenutno predsedujoče države, kjer bi moral tradicionalno potekati sestanek šefov diplomacij držav članic. A odločitev, da bo zasedanje potekalo v Bruslju, je bila sprejeta kmalu po začetku madžarskega predsedovanja Svetu EU, ko se je zaradi neusklajenih poti Viktorja Orbana v Kijevu, Moskvi, Pekingu in Mar-a-Lagu širilo nelagodje zaradi soliranja proruskega madžarskega premierja.
Pozivi za umik omejitev
Ne glede na spremembo lokacije zasedanja so zunanji ministri imeli nabit dnevni red. Prednjačili sta dve aktualni vojni. Glede Ukrajine je visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell zunanjim ministrom predlagal umik vseh omejitev glede uporabe podarjenega orožja Ukrajini in tako podprl zahteve ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe, ki se je udeležil zasedanja. Omejitve Ukrajini namreč onemogočajo napade na cilje v ruskem zaledju z manevrirnimi raketami in raketami dolgega dosega, takšni napadi pa so po ocenah Kijeva ključni, da bi lahko dosegli zmago proti ruskim silam. Nizozemska je sicer sporočila, da Kijev sme pred nedavnim dobavljene lovce F-16 uporabljati tudi za napade na ruskem ozemlju. Prav danes je sicer Ukrajina sporočila, da je v bojih z ruskimi silami izgubila prvo letalo F-16, pri njegovi sestrelitvi je bil ubit pilot.
Da bi Evropska unija prižgala zeleno luč za uporabo podarjenega orožja Ukrajini na ruskih tleh, seveda ni bilo pričakovati. Takšne pristojnosti namreč nima, glede obrambnih zadev se morajo samostojno odločati države članice. In predvsem temu je bil namenjen današnji poziv Kulebe.
V Ukrajini pričakujejo, da bo Rusija tako kot prejšnja leta tudi to jesen nadaljevala napade na energetsko infrastrukturo, zato da bi oslabili njihov položaj pozimi. Obseg ruske grožnje se ne vidi zgolj v tem, da morajo zaradi napadov na električno omrežje začasno izklopiti jedrske centrale, prav tako postane jasen s številnostjo dronov kamikazov in raket, ki jih je Rusija izstrelila na Ukrajino od začetka vojne. Po podatkih Borrella je nad ukrajinsko ozemlje poletelo 14.000 dronov in 10.000 raket.
Napadi na Zahodnem bregu
Druga velika tema zasedanja zunanjih ministrov je bila vojna v Gazi. Na zasedanju je zunanja ministrica Tanja Fajon vnovič pozvala k takojšnjemu premirju in se zavzela tudi za humanitarne premore, zato da bi Združeni narodi lahko izvedli cepljenje otrok proti otroški paralizi, ki se je zaradi grozovitih razmer v Gazi tam spet pojavila. Ta dogovor med Izraelom in Hamasom je bil danes dejansko sklenjen. Kot so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije, bodo od nedelje naprej izvajali po tridnevne prekinitve spopadov na posameznih območjih Gaze, ki bodo trajale po devet ur (od šeste ure zjutraj do tretje ure popoldne). Začele se bodo v osrednji Gazi, nato na južnem in nato na severnem delu. Če bo treba, bi se posamezno tridnevno premirje lahko razširilo še na četrti dan. Združeni narodi upajo, da bodo lahko cepili 640.000 otrok. Toda s tem vojne še ne bo konec. Izraelski obrambni minister Joav Galant se je zavzel za širitev ciljev vojne – eden izmed njih naj bi bil, da se bodo na svoje domove lahko vrnili tudi prebivalci Izraela ob meji z Libanonom.
Medtem izraelska vojska nadaljuje v sredo začeto največjo vojaško operacijo na zasedenem Zahodnem bregu v zadnjih dveh desetletjih – napada cilje v štirih mestih (Tulkarmu, Dženinu, Nablusu in Tubasu). Izraelska vojska trdi, da gre za protiteroristično operacijo proti iranskim zaveznikom na Zahodnem bregu, zato da ti ne bi škodovali izraelskim civilistom, Palestinci pa ocenjujejo, da zdaj Izrael izvaža svojo genocidno vojno še na zasedeni Zahodni breg, kjer so od začetka vojne v Gazi soočeni z naraščajočim nasiljem naseljencev.
Več sto vojakov od srede zjutraj sodeluje v tej operaciji, cilje napadajo tudi izraelska letala. Danes so vojaki ubili enega izmed lokalnih voditeljev Islamskega džihada. Skupaj naj bi bilo od srede ubitih vsaj sedemnajst Palestincev. V napadih so bile uničene številne hiše civilistov. ZDA so Izrael pozvale k zaščiti civilnega prebivalstva, ZN pa h končanju operacije.
Pobuda za sankcije ministroma
Potem ko je spodletel tudi zadnji poskus ZDA, da bi premostili razhajanja med Hamasom in Izraelom za sklenitev premirja v Gazi, se tudi tam nadaljujejo napadi izraelske vojske. Predstavnik EU za zunanje zadeve Borrell je vladam 27 držav članic EU predložil predlog za uvedbo sankcij proti članom izraelske vlade zaradi spodbujanja sovraštva in kršenja človekovih pravic. Gre za klasične evropske sankcije, po katerih bi finančnemu ministru Bezalelu Smotriču in ministru za notranje zadeve Itamarju Ben-Gviru prepovedali vstop na ozemlje Evropske unije, v državah članicah pa bi tudi zamrznili vse njuno tamkajšnje morebitno premoženje. Sprejetje teh ukrepov je poskušala preprečiti izraelska diplomacija, je že pred neformalnim zasedanjem, kjer se sklepi sploh ne sprejemajo, zazna pa se smer nekega ukrepa ali politike, napovedal izraelski zunanji minister Izrael Kac. »O konkretnih imenih nismo govorili,« je glede uvedbe sankcij proti izraelskim ministrom dejala Fajonova in dodala, da se obsoja vse v Netanjahujevi vladi, ki podpirajo tovrstna dejanja. Na zasedanju je pozvala k uvedbi sankcij proti izraelskim političnim voditeljem, ki kršijo mednarodno pravo.
Več možnih ukrepov
Pred sestankom ministrov je mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International predlagala EU več možnih ukrepov proti Izraelu. Zavzeli so se tako za celovit embargo na orožje, prepoved naložb v nekatera izraelska podjetja in banke, prav tako pa tudi prepoved trgovine z blagom iz izraelskih naselbin na zasedenih ozemljih. K ciljnim sankcijam oziroma h krepitvi sankcij proti Izraelu je pozvala tudi ministrica Fajonova.
