Z nekoliko manjšo udeležbo na najvišji ministrski ravni, kot je bila sprva napovedana, se je včeraj na Brdu pri Kranju začela že dvanajsta mednarodna konferenca Dan Afrike, ki ima zaradi bližajočega se glasovanja o kandidaturi Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN in iskanja podpore afriških glasov več medijske pozornosti kot sicer. Zunanji ministri Komorov, Zelenortskih otokov, Malavija in Ruande so na osrednjem panelu voditeljev zelo nazorno predstavili težave svojih držav zaradi vse ostrejših negativnih posledic podnebnih sprememb in pozivali k ohranjanju te tematike visoko na dnevnem redu mednarodne skupnosti.
Pohvale za stališča
Sodeč po nekaterih odzivih ministrov so v Sloveniji našli partnerico, ki razume njihove težave. »Delimo iste vrednote, imamo ista stališča o globalnih vprašanjih,« je o podpori slovenske kandidature za nestalno članico varnostnega sveta povedala Nancy Tembo, zunanja ministrica Malavija. Pričakovanje njene države je, da bo Slovenija kot morebitna članica varnostnega sveta zagovarjala tematike nujnosti soočanja s podnebnimi spremembami in mir na afriški celini. Konkretno si od Slovenije obetajo tudi pomoč v obliki štipendij za izobraževanje svojih strokovnjakov. Tudi zunanji minister Komorov Dhoihir Dhoulkamal (njegova država ta čas predseduje Afriški uniji) je podprl slovensko kandidaturo za članico varnostnega sveta, saj so tako Komori kot Slovenija majhni državi, ki se morata podpirati. »Slovenija je tudi pokazala, da je med vodilnimi državami pri vprašanjih podnebnih sprememb. Ima dobra stališča, je članica EU. Za nas je Slovenija najboljša opcija, da se bodo trudili za nas,« je dejal Dhoulkamal.
»Želela bi si, da bi uspeli v glasovanju za nestalni sedež. Sem previdno optimistična. Imamo veliko zavezništev in dobrih odzivov, tudi iz Afrike. Do zadnjega dne bomo trdo delali,« je ministrica za evropske in zunanje zadeve Tanja Fajon zgolj opisno opredelila trenutno raven podpore Sloveniji. V končnico lobiranj za slovensko kandidaturo je dodala še poziv celotnemu slovenskemu političnemu prostoru ter gospodarstvenikom, da pri tem pomagajo, saj da gre za nacionalni projekt. »Velik del afriških držav v Sloveniji vidi zanesljivo partnerico, ki nima velikih bremen, je lahko most na gradnjo zaupanja in se lahko nanjo zanesejo,« je pristavila.
Udeležence sta nagovorili tudi predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič in predsednica države Nataša Pirc Musar. Slednja je zbranim naštela glavne teme slovenske kandidature za članstvo v varnostnem svetu in poudarila, da je tudi podnebna pravičnost pomemben del prizadevanj politikov pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Njen pogled se ni usmerjal zgolj v prihodnost. »Afrika je tudi celina naše sedanjosti, obstaja veliko odličnih praks, zato se moramo učiti drug od drugega. Upam, da bomo okrepili partnerstvo z afriškimi državami in delovali skupaj,« je ugotavljala Pirc-Musarjeva.
Industrijski zahod
naj ustavi konje
Iz nastopov afriških ministrov na konferenci je bilo jasno razvidno, da soočanje z uničujočimi podnebnimi spremembami za njihove države pomeni tudi velik investicijski zalogaj, ki ga same ne bodo zmogle. Zato računajo, da jim bo pri investicijah v infrastrukturo, denimo jezove v Malaviju, ki bi ščitile prebivalce pred uničujočimi poplavami, občutneje pomagal tudi industrijski zahod, ki je najbolj odgovoren za onesnaževanje planeta. »Svet mora stopiti skupaj in nam pomagati, da izpolnimo svoje nacionalne cilje soočanja s podnebnimi spremembami,« je pozvala ministrica Tembo in ob tem dodala, da njena država za vlaganja v infrastrukturo potrebuje 50 milijard dolarjev.
Hkrati s pozivi za krepitev sodelovanja je bilo tudi jasno svarilo Zahodu, da mora prenehati z onesnaževanjem in proizvodnjo, ki vodi čez meje razumnega. »Svet bo eksplodiral, če se bodo stvari v razvitem svetu nadaljevale na isti način, kot so se do sedaj,« je dejal minister Dhoulkamal in hkrati Zahod pozival, naj pomaga afriškim državam preprečiti, da bi se delež njihovega onesnaževanja na svetovni ravni povečal na deset odstotkov. V tem primeru bi namreč Afričani bili soočeni s še več konflikti.
Vode je premalo in preveč
Voda je pomembna za vse države, ki so se udeležile konference. Včasih je je zaradi suš premalo, včasih pa preveč zaradi druge oblike ekstremnih vremenskih pojavov – prekomernega dežja. Takšen primer je denimo podnebje v Malaviju, kjer na jugu prihaja do poplav zaradi pogostih ciklonov, na severu pa se soočajo s sušami. »Po zadnjem ciklonu se škoda razteza na 4,5 milijona hektarjev površin. Potrebujemo mednarodno finančno pomoč. Podnebne spremembe morajo ostati visoko na dnevnem redu mednarodne skupnosti, le tako se lahko z njimi spopadamo,« je dejala ministrica Tembo.
»Nimamo rek. Pogosto smo odvisni od dežja, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vedno manj, to pa vpliva na naše kmetijstvo in prehransko varnost,« je opozoril komorski šef diplomacije Dhoulkamal in dodal, da bi na otočju potrebovali predvsem namakalno infrastrukturo.
