Francoska skupščina je včeraj glasovala o dveh nezaupnicah manjšinski vladi in s tem posredno o novemu zakonu o pokojninski reformi. Pri prvi nezaupnici, ki je bila nadstrankarska, je predlagateljem za zrušitev vlade zmanjkalo samo devet glasov. Zanjo je glasovalo 278 poslancev, potrebnih je bilo 287 glasov, to je absolutna večina od 575 vseh polnopravno izvoljenih poslancev. Druga nezaupnica, ki jo je predlagala skrajna desnica s svojimi 89 poslanci, je dobila podporo le 94 poslancev. Obe glasovanji sta potekali v okviru ustavnega člena 49.3, s katerim je vlada v četrtek mimo skupščine sprejela zakon o pokojninski reformi, ki je zdaj tako dokončno sprejeta.
Tudi grožnje s smrtjo
Prvo nezaupnico so podprli združena levica, skrajna desnica, majhna skupina opozicijskih centristov, ki so bili uradni predlagatelji, in 19 od 61 poslancev opozicijske stranke republikancev, katere vodstvo podpira pokojninsko reformo, torej je bilo proti nezaupnici vladi
Ker pa bi v primeru nezaupnice, padca vlade in padca zakona o pokojninski reformi Macron razpustil skupščino ter razpisal nove parlamentarne volitve, so pred glasovanjem na skrajni desnici tistim republikancem, ki bi glasovali za eno od obeh nezaupnic, obljubili, da jim v primeru predčasnih volitev v njihovem volilnem okraju ne bodo postavili svojih protikandidatov. S tem so jim skušali zagotoviti, da podpora nezaupnici zanje ne predstavlja tveganja, da posledično ostanejo brez poslanskega sedeža. Pritisk na posamezne poslance republikancev, naj podprejo nezaupnico, pa se je izvajal celo z grožnjami s smrtjo in z razbijanjem oken v njihovih poslanskih pisarnah. Do takšnih napadov na poslanske pisarne pa je prišlo tudi po glasovanju o nezaupnici.
Referendum o
pokojninski reformi?
Voditelj radikalne levice Jean-Luc Mélenchon je po glasovanju napovedal, da bodo poslanci levice maja proti pokojninski reformi poskušali organizirati referendum. Tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen podpira zamisel o referendumu. Ostro pa je kritizirala poslance republikancev, ki niso glasovali za nobeno od dveh nezaupnic: »Povsem jasno so se opredelili za večino Emmanuela Macrona.« Le Penova se sicer še vedno spogleduje z oblastjo, a bo spričo svoje pasivnosti v zadnjih mesecih težko prišla tja v naslednjih letih, kot je to uspelo Giorgii Meloni v Italiji. Sicer je Le Penova zdaj tudi naklonjena protestom, a nasprotuje blokadam cest in na rafinerijah.
Protesti se nadaljujejo,
goriva primanjkuje
Spontani protesti proti pokojninski reformi pa se vsak dan nadaljujejo. Mladi se preko družabnih omrežij dogovarjajo, kje in kako bodo protestirali. Policija je doslej priprla okoli 700 protestnikov, samo v četrtek v Parizu 258, v soboto zvečer 122. V zaporih je ostalo sto priprtih. Po trditvah pariške policije so v zadnjih dveh tednih protestniki ranili 132 njenih pripadnikov.
Zaradi blokad rafinerij je bencina in dizla začelo primanjkovati na bencinskih črpalkah na jugovzhodu Francije. Protestniki in stavkajoči so dejali, da bi v primeru izglasovane nezaupnice vlade in s tem odprave zakona o pokojninski reformi takoj omogočili oskrbo z gorivom.
Zlasti na severu in severozahodu Francije pa so protestniki v zadnjih dneh blokirali ceste. Včeraj dopoldne so tako v operaciji »mrtvo mesto«, za katero je pobuda nastala na družabnih omrežjih, onemogočili vstop v mesto Rennes, veliko kot Ljubljana. Zaradi nadaljevanja stavke še vedno ne vozi tri četrtine vlakov, na drugem največjem francoskem letališču Orly so včeraj zaradi stavke kontrolorjev letenja proti pokojninski reformi odpovedali 30 odstotkov letov.
Zmerni sindikat CFDT, ki je tudi največji, pa ob tem, ko podpira stavke in proteste, nasprotuje oviranju mature, ki se je začela ravno včeraj. Tudi stavkajoči srednješolski učitelji so razklani glede vprašanja, ali naj s stavko motijo maturo ali ne. Sindikati pa za četrtek pripravljajo nov velik dan stavk in protestov.
