V Nemčiji je v ponedeljek potekal jubilejni 10. vrh berlinskega procesa, na katerem je nemški kancler Olaf Scholz gostil premierje vseh šestih zahodnobalkanskih držav, ki še niso članice EU. Gre za Srbijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro in Makedonijo. Srečanja so se poleg predstavnikov nekaterih mednarodnih organizacij udeležili tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Charles Michel, kot partnerice berlinskega procesa s svojimi predstavniki pa Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Poljska, Grčija, Bolgarija, Velika Britanija in Slovenija, Madžarska pa s premierjem Viktorjem Orbanom kot predsedujoča EU. V Berlin je na Scholzevo povabilo tako prišla tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
V prvem delu srečanja so govorili o regionalnem sodelovanju in skupnem trgu, v drugem delu pa o zelenem prehodu in energetski povezanosti regije. Zlasti je pomembno novico prinesla von der Leynova: »Izplačilo iz načrta rasti v višini šest milijard evrov bi se lahko začelo že konec leta.« A BiH tega denarja ne bo dobila, ker njen program ne vključuje dovolj reform.
Šesterica držav je zdaj podpisala akcijski načrt za skupni regionalni trg za obdobje 2025–2028 in sporazum o tem, da lahko njihovi študentje študirajo na vseh univerzah šesterice. Eden redkih uspehov berlinskega procesa je izmenjava mladih, v kateri je v zadnjih sedmih letih sodelovalo 31.000 dijakov in študentov iz regije.
Tolažba za ustavljeno širitev EU
Berlinski proces je nastal leta 2014, ko je nemška kanclerka Angela Merkel hotela podpreti prizadevanje omenjene šesterice balkanskih držav za vstop v EU in je povabila njihove premierje na konferenco v Berlin. To je storila, potem ko je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker oznanil premor v širitvi EU. Skratka, berlinski proces naj bi bil nadomestek ali tolažba za moratorij za širitev.
Za EU in zahodne države pa berlinski proces postaja pomemben, ker si Rusija, Kitajska in Turčija prizadevajo za vpliv na zahodu Balkana. Von der Leynova je v ponedeljek dejala: »Marsikaj se je spremenilo v desetih letih, konflikti so prinesli v EU zavedanje, da čim večja je EU, močnejša je.« Menda je ukrajinska vojna spremenila odnos EU do širitve, tako da naj bi odslej imela šesterica več možnost za članstvo. Tudi zaradi tega naj bi pobuda Odprti Balkan, v kateri se poskušajo Srbija, Albanija in Severna Makedonija tudi s skupnim trgom opreti na lastne sile in ustvariti konkurenco berlinskemu procesu, postajala vse manj pomembna. Odprti Balkan je bil predvsem odziv na ustavitev širitve EU.
Ne gre pa spregledati, da bo danes v Luksemburgu potekala medvladna konferenca EU-Albanija, kar naj bi bil že začetek pristopnih pogajanj Tirane. Med favoriti za vstop v EU naj bi bila tudi Črna gora.
Malo dosežkov
Vrh berlinskega procesa poteka vsako leto v drugem mestu. Zdaj potekajo tudi letne konference šesterice o gospodarskem sodelovanju, izmenjavi mladih, varnostni politiki, digitalizaciji, zeleni energiji, kmetijstvu, Romih in enakopravnosti spolov.
Pravih rezultatov berlinskega procesa za zdaj še ni. Tudi če pride do dogovora, se ta potem pogosto ne uresniči, kot se je zgodilo z dve leti starim sporazumom o medsebojnem priznanju osebnih izkaznic, univerzitetnih diplom in poklicnih kvalifikacij. Večje sodelovanje v regiji ovira zlasti konflikt med Srbijo in Kosovom. Kancler Scholz je prejšnji teden prepričal kosovsko vlado, da je odpravila prepoved uvoza iz Srbije.
Kosovski premier Albin Kurti je sporočil, da državljanom Bosne in Hercegovine od 1. januarja ne bo treba več imeti vizumov za vstop na Kosovo, dovolj bodo osebne izkaznice. Državljani Kosova lahko potujejo brez vizuma v EU, ne pa v BiH. »Medtem ko Republika Srbska zavrača ratifikacijo sporazuma o prostem gibanju, sem se odločil, da ne bomo več čakali,« je dejal. Srbi iz BiH prebivalcem Kosova nočejo ukiniti vizumov, ker bi s tem de facto priznali neodvisnosti Kosova.
