Tako desne kot tudi leve opozicijske stranke so vložile nezaupnico vladi, potem ko je ta pri sprejetju pokojninske reforme obšla parlament, sklicujoč se na člen 49.3 ustave, kar je že prejšnji teden, a tudi konec tedna izzvalo številne proteste po francoskih mestih. Vsi niso potekali mirno. V Lionu so protestniki vdrli v mestno hišo in zanetili ogenj, gasilci so ga sicer hitro pogasili, 36 protestnikov pa so priprli. Slednji so se spravili tudi na številne volilne pisarne poslancev, med njimi tudi vodje konservativnih republikancev Erica Ciottija. Poteza francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da kljub odporu tako sindikatov kot tudi javnosti uveljavi pokojninsko reformo mimo glasovanja v skupščini, je tako podžgala še več nezadovoljstva in to se utegne v prihodnjih dneh še stopnjevati.

Kako velik je odpor Francozov proti pokojninski reformi, ki jo hoče skupaj z vlado na vsak način uveljaviti francoski predsednik Macron, kažejo tudi rezultati javnomnenjskih raziskav, ki jih je izvedel inštitut Ifop med 9. in 16. marcem. Kar sedem vprašanih od desetih je odgovorilo, da niso zadovoljni s predsednikom države in njegovo politiko, in le 28 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so z njo zadovoljni. Elizejski palači tako grozi rekordna nepriljubljenost, primerljiva s tisto iz časov protestov rumenih jopičev leta 2019, poročajo francoski mediji.

Republikanci ne bodo
podprli nezaupnice

Kljub temu kaže, da nezaupnici proti vladi ne bosta uspešni. Macronu sicer ni uspelo prepričati vseh republikancev, da bi v skupščini glasovali za reformo, kar je bil tudi razlog, da jo je sprejel mimo nje, a hkrati so republikanci razklani tudi pred glasovanjem o nezaupnici. Njihov vodja Erik Ciotti je namreč že napovedal, da njegova poslanska skupina vladi ne bo izrekla nezaupnice, češ da se ne bodo nikdar pridružili »koaliciji skrajnežev«. Če bi bila namreč nezaupnica v skupščini uspešna, bi Macron razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, s čimer je že zagrozil, tak scenarij pa tudi republikancem ne ustreza. Opozicija pa bi za uspeh nezaupnice nujno potrebovala tudi njihove glasove. Toda če nezaupnici ne bosta izglasovani, potem velja, da je pokojninska reforma sprejeta, kar utegne še bolj razvneti proteste in sprožiti val stavk v državi.

Te že od januarja hromijo državo, vedno znova se prekinja železniški promet, podzemna železnica obratuje neredno, otroški vrtci deloma ostajajo zaprti, stavkajo v rafinerijah, zaradi česar primanjkuje goriva na črpalkah, v Parizu se zaradi stavke komunalnih služb kopičijo smeti. Macron je včeraj napovedal, da bo v začetku tedna nagovoril ljudstvo, s čimer si obeta, da bo nekoliko pomiril duhove, a napovedi so vse prej kot obetajoče. Več kot dve tretjini Francozov namreč pokojninski reformi, ki bo starostno mejo za upokojitev postopoma dvignila z 62 let na 64 in delovno dobo brez odbitkov na 43 let, odločno nasprotuje. 

Priporočamo