V Združenih državah so se začela ugibanja o sestavi novi vlade, potem ko je republikanec Donald Trump zanesljivo dobil torkove predsedniške volitve in v tretjem poskusu prvič tudi več glasov od demokratskega tekmeca – naskok pred Kamalo Harris znaša za zdaj 4,7 milijona glasov. Med kandidati za njegovega zunanjega ministra naj bi bili Trumpov veleposlanik na Japonskem Bill Hagerty, zadnji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien in senator s Floride Marco Rubio. Med mogočimi obrambnimi ministri se omenjajo bivši zunanji minister Mike Pompeo, senator iz Arkansasa Tom Cotton, ki je zelo naklonjen pomoči Ukrajini, pa kongresnik s Floride Mike Waltz, ki velja za protikitajskega jastreba. Med imeni za svetovalca za nacionalno varnost se omenja tudi Trumpov veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell, ki je bil tudi posebni odposlanec za dialog med Beogradom in Prištino. V ozadju pa po pisanju spletne strani CNN potekajo tudi intenzivne priprave na začetek napovedanega izgona nezakonitih priseljencev iz države.
Pri demokratih obtožbe na vse strani
Danes se je prvič po volitvah oglasil predsednik države Joe Biden, ki je v kratkem nagovoru Američanom obljubil miren prenos oblasti, s čimer je verjetno hotel spomniti na Trumpovo ravnanje pred štirimi leti, ko se je zanikanje volilnega poraza sprevrglo v vdor njegovih privržencev v kongres. Američane je pozval k »znižanju temperature«, dodal, da so porazi neizogibni in da države ne moreš imeti rad le, ko zmaguješ. Harrisova se je oglasila v sredo zvečer in priznala poraz ter pozvala pristaše, naj »nadaljujejo boj za demokracijo«.
Pri demokratih je vroče, obtožbe za poraz letijo na vse strani – na Bidna, ki da je prepozno odstopil od kandidature, na stranko nasploh, ki ji neodvisni senator Bernie Sanders očita, da je popolnoma pozabila na svoja stara stremenja, zato poleg delavskega razreda zdaj izgublja še glasove temnopoltih in Latinskih Američanov, deloma pa tudi na Harrisovo, čeprav večina pravi, da je storila, kar se je v treh mesecih in pol pač dalo.
Macronovo svarilo pred rastlinojedcem sredi mesojedcev
V Budimpešti so se sestali voditelji evropske politične skupine – gre za srečanja, ki jih je po ruskem napadu na Ukrajino predlagala Francija, na njih pa sodelujejo voditelji članic EU in drugih držav stare celine. Gostitelj je bil premier Madžarske Viktor Orban, ki predseduje svetu EU, glavna tema pa izidi ameriških volitev. Po srečanju je Orban dejal, da so se strinjali o nujnosti prevzemanja večje odgovornosti za mir in varnost v Evropi. »Če povem naravnost, ne moremo čakati, da nas bodo Američani zaščitili,« je rekel Orban, ki je pred časom napovedal, da bodo v Budimpešti v primeru Trumpove zmage na volitvah odpirali šampanjce, danes pa dejal, da so »veselo posegli po zalogah vodke«. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je doma politično oslabljen, tako kot zdaj še bolj nemški kancler Olaf Scholz, je dejal, da Evropa ne sme postati šibka oziroma »rastlinojedec sredi mesojedcev«. Vrstila so se tudi svarila pred trgovinsko vojno z ZDA, ker Trump govori o uvedbi splošnih 20-odstotnih carin na uvoz. »Poskusimo vplivati na Trumpa in njegovo politiko, da bo razumel tveganja,« je rekel finski premier Petteri Orpo.
Orban se je zavzel za prekinitev ognja v Ukrajini, kar da mora biti prvi korak. Na vrhu je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Orbanove ideje razglasil za nevarne, ker da bi vodile v zamrznjeni konflikt. »Vsi si želimo končati to vojno, vendar mora biti konec pravičen,« je dodal Zelenski, ki pa opazno previdno izbira besede o Trumpu v upanju, da Ukrajini ne bo odrekel vojaške pomoči ali ji vsiljeval dogovorov z Rusijo. »Upamo, da bodo ZDA močnejše. Takšno Ameriko Evropa potrebuje. In močna Evropa je tudi nekaj, kar potrebujejo ZDA,« je rekel.
Vrh, ki poteka dvakrat letno, je bil posvetovalne narave, naslednji bo v Albaniji. Njen premier Edi Rama se je o tokratnem pošalil o Orbanu, ki je v rednih konfliktih z Brusljem: »Naj rečem, da je bilo nekaj posebnega videti vso Evropo zbrano v hlevu črne ovce Viktorja, ki je naredil ta dan zelo poseben.« V Budimpešti je zatem sledilo neformalno srečanje voditeljev članic EU z udeležbo premierja Roberta Goloba.
