»Izraelski napadi se stopnjujejo, razmere so resne in vse bolj nevarne,« je po še eni noči napadov na jug Libanona ocenil libanonski notranji minister Basam Mavlavi. Izraelsko letalstvo je napadlo več kot 800 ciljev, ubitih pa je bilo najmanj 274 ljudi (med njimi 21 otrok, 39 žensk in zdravstveno osebje), 1024 pa ranjenih. V tednu dni se je obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom okrepilo do te mere, da je zdrs v popolno vojno samo še vprašanje časa.

Sporočila iz Izraela so jasna. Potem ko je država med cilje vojne minuli teden uvrstila vrnitev okoli 60.000 Izraelcev na domove na severu Izraela, se napadi na položaje Hezbolaha ne stopnjujejo zgolj v neposredni bližini meje, temveč tudi globlje na jugu Libanona. Vojska je v ponedeljek napadla kraje v dolini Beka na vzhodu države. Tam naj bi Hezbolah skrival drone in rakete, ki so jih nameravali uničiti, preden bi z njimi napadel cilje v Izraelu.

Libanonce je izraelska vojska s tekstovnimi sporočili na njihove mobilnike pozivala, naj zapustijo domove, če v njih skrivajo orožje Hezbolaha. Šiitska milica naj bi jih tako spravljala v nevarnost, so dodali. Po izraelskih navedbah naj bi šiitsko civilno prebivalstvo v zameno za plačilo v svojih domovih skrivalo rakete in drugo orožje Hezbolaha. »Na jugu Libanona zdaj vidimo sekundarne eksplozije Hezbolahovega orožja, ki ga raznese v hišah. V vsaki hiši, ki jo napadamo, je orožje. Rakete, izstrelki, zračna plovila brez posadke, ki so bili namenjeni in usmerjeni v ubijanje izraelskih civilistov,« je dejal kontraadmiral Daniel Hagari.

Odprli šole za begunce

Da je stopnjevanje vojne neizbežno, je jasno tudi iz izjav vodstva Hezbolaha in izraelske vojske ter političnega vodstva. Pri Hezbolahu so ocenili, da se je začela »bitka obračuna brez konca«. Na izraelske napade so v ponedeljek odgovarjali z raketnimi napadi na cilje v Izraelu, med drugim so streljali proti vojaškima oporiščema na severu države.

274 ljudi je bilo ubitih v ponedeljkovih napadih Izraela v Libanonu. To je največ civilnih žrtev v tej državi po koncu državljanske vojne leta 1990.

»V Libanonu krepimo svoje napade. Ta serija ukrepov se bo nadaljevala, dokler ne bomo dosegli ciljev in prebivalcev severa varno vrnili na njihove domove,« pa napoveduje izraelski obrambni minister Joav Galant in pristavlja, da bo izraelsko prebivalstvo v naslednjih dneh moralo biti precej mirno, disciplinirano ter upoštevati navodila oblasti. K enotnosti v času »zapletenih dni« je pozval tudi premier Benjamin Netanjahu. V vojski se sicer izogibajo neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali se pripravlja tudi obsežna kopenska ofenziva izraelske vojske. Vendarle pomenljivo dodajajo, da bodo storili vse potrebno, da se bo lahko civilno prebivalstvo vrnilo na svoje domove.

Od začetka vojne v Gazi, ko se je Hezbolah kot ena izmed »sil upora« pridružil slabitvi izraelske vojske s čezmejnimi raketnimi napadi, je po izraelskem obstreljevanju Libanona svoje domove moralo zapustiti tudi že okoli 110.000 Libanoncev. Po krepitvi izraelskih zračnih napadov v zadnjih dneh so ljudje z juga Libanona spet na begu. »Nadaljnja izraelska agresija na Libanon je uničevalna vojna v vseh pomenih besede in uničevalni načrt, katerega cilj je uničiti libanonske vasi in mesta,« je na seji vlade ocenil libanonski premier Nadžib Mikati. Zaradi velikega begunskega toka z juga države so oblasti kot zatočišča odprli šole v Bejrutu, Tripoliju in tudi v južnih ter vzhodnih delih države.

Premirja v Gazi ni na vidiku

V zadnjih dneh se iz vseh smeri vrstijo opozorila, da se regija premika h katastrofalni vojni. Ameriška administracija še vedno kot najboljšo možnost za končanje eskalacije vidi dogovor o premirju v Gazi, kjer pa od osemnajstih odstavkov sporazuma ostajajo trije neusklajeni. V minulih dneh je iz Washingtona v Izrael vnovič prišlo opozorilo – tokrat od obrambnega ministra Lloyda Austina –, da je treba za napetosti na severu najti »diplomatsko rešitev, ki bo omogočila vrnitev prebivalcev na obeh straneh meje na domove«.

Toda tako kot je ta poziv padel na gluha ušesa, ostajajo neuresničeni tudi vnovični ameriški pozivi za sklenitev premirja med Hamasom in Izraelom, za kar so pripravili še en predlog. Morda je tako tudi zato, ker Izrael še vedno računa na zaščitništvo ZDA.

Netanjahu medtem ocenjuje, da je v Gazi morda le še 50 talcev živih. Prav tako razmišlja o načrtu, da bi dali prebivalcem teden dni časa za umik s severa Gaze, ki bi ga potem oblegali, da bi uničili preostalih 5000 Hamasovih borcev. To je eden od več načrtov, o njem pa naj bi v kratkem razpravljala izraelska vlada.

Priporočamo