Pri upravniku avtocest Hac so odločitev utemeljili z višjimi stroški vzdrževanja in gradbenih del.

Cestnin z izjemo poletne sezone niso zviševali vse od leta 2012, pravijo, pa tudi, da so ob vstopu Hrvaške v evrsko območje cene zaokrožili navzdol.

Od torka bo tako za cestnino za osebni avto na delu avtoceste A1 med Zagrebom in Karlovcem še naprej treba odšteti 2,80 evra, medtem ko je pred 1. julijem stala 2,50 evra. Na delu med Zagrebom in Dugopoljem cestnina znaša 26,40 evra, za vožnjo na odseku Zagreb-Reka je treba odšteti 10,10 evra, za odsek med Zagrebom in Goričani pa 6,40 evra. Na avtocesti A3 je cestnina za vožnjo na odseku med Zagrebom in Lipovacem 18,60 evra, na odseku med Zagrebom in Osijekom pa 17,70 evra.

Hac je eden od treh upravljalcev avtocest na Hrvaškem. Poleg njega sta to še Bina Istra, v kateri ima večinski delež francoska družba Bouygues, skrbi pa za 140 kilometrov avtocest in hitrih cest, bolj znanih kot istrski ipsilon, in Autocesta Zagreb-Macelj (AZM), v kateri je večinski lastnik avstrijski Strabag, upravlja pa 60 kilometrov avtoceste med hrvaško prestolnico in mejnim prehodom Gruškovje.

Skupni prihodki Haca so lani znašali nekaj manj kot 439 milijonov evrov, kar je 58 milijonov evrov oz. 9,1 odstotka več kot leta 2022. Dobiček je znašal dobrih 40.000 evrov.

Bina Istra je ustvarila več kot 140 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 31 milijonov evrov več kot leta 2022. Imela je dobrih 11 milijonov evrov izgube. AZM je lani imel 57 milijonov prihodkov, kar je skoraj deset milijonov evrov več kot leto prej. Dobiček je znašal sedem milijonov evrov.